Ledena goba z nežnim okusom gozda - jo poznate?

Ko se jesenski gozd obarva v zlato rjave odtenke in po tleh zašumijo prvi listi, se med trohnečim lesom in mahom pogosto skriva drobna, a izjemno zanimiva posebnost narave – goba, ki je videti kot kos želeja ali celo košček ledu.

To je ledenka (Pseudohydnum gelatinosum), želatinasta goba nenavadnega videza in teksture, ki s svojo pojavnostjo marsikoga preseneti. 

Prosojna lepotica z drobnimi bodicami

Ledenka, znanstveno poimenovana Pseudohydnum gelatinosum, spada med saprofitne glive, saj raste izključno na odmrlem lesu iglavcev – najpogosteje na smrekovih ali borovih štorih. Njeno ime popolnoma ustreza njenemu videzu: klobuk je želatinast, prosojen in vlažen, kot da bi se pravkar začel taliti sneg.

Najznačilnejše lastnosti ledenke so:

• Klobuk: velik od 2 do 10 centimetrov, sivkast, belkast ali rahlo rjav, sprva izbočen, kasneje ploščat ali lijakast.
• Trosovnica: spodnja stran klobuka ni rebrasta ali cevasta kot pri večini gob, temveč gosto porasla z drobnimi igličastimi bodicami, kar ledenko naredi prepoznavno.
• Meso: želatinasto, prosojno, mehko in tresoče, bolj podobno rastlinskemu želeju kot značilnemu gobovemu tkivu.

Prav zaradi teh posebnosti jo je težko zamenjati z drugimi vrstami. Kljub temu jo številni gobarji spregledajo, ker je njen nenavaden videz ne spominja na klasično gobo, kot so denimo jurčki ali lisičke.

Kje in kdaj iskati ledenko?

Ledenka raste od poznega poletja do pozne jeseni, ob milejših zimah pa jo lahko najdemo tudi v hladnejših mesecih.

Najpogosteje uspeva:

• na trhlem lesu iglavcev, zlasti smreke in bora,
• na padlih deblih, panjih ali štorih,
• v vlažnih in senčnih gozdovih, kjer razkrajanje lesa poteka počasi.

Raste posamezno ali v skupinah in pogosto ustvarja zanimive, kristalu podobne preproge, ki dajejo vtis, kot bi bil les prekrit s prozornimi kosmiči želeja.

Užitna goba z nežnim okusom

Čeprav marsikoga njena nenavadna struktura sprva odvrne, je ledenka užitna in v kulinariki zelo cenjena, zlasti v Aziji, kjer jo že stoletja uporabljajo v prehrani in ljudski medicini.

Okus ledenke je blag, nežen in rahlo sladkast z izrazito gozdno noto.
Tekstura je mehka in želatinasta, zaradi česar jedi doda zanimiv občutek v ustih.

Najpogostejši načini uporabe so:

• V solatah – po temeljitem čiščenju jo lahko uživamo surovo ali rahlo blanširano, pogosto skupaj z jabolki, čebulo, kuhanimi jajci in bučnim oljem.
• V juhah – dodamo jo tik pred koncem kuhanja, saj tako ohrani svojo značilno strukturo.
• V azijski kuhinji – pogosto jo pražijo z zelenjavo ali dodajo v jedi iz voka, kjer odlično vpija arome.

Pomembno je vedeti, da ledenke ni priporočljivo sušiti, saj pri tem izgubi skoraj vso maso in značilno teksturo. Najbolje jo je porabiti svežo ali jo zamrzniti.

Redkost v gobarski košari

Kljub užitnosti in uporabnosti ledenka pri nas še vedno velja za redko nabrano gobo. Marsikateri gobar jo pusti kar na mestu, ker je ne prepozna ali pa ne ve, kako jo uporabiti v kulinariki.

Pravi ljubitelji gob pa dobro vedo, da ledenka v kuhinjo prinese nekaj povsem novega. Njena lahkotnost in nežnost predstavljata popoln kontrast bolj mesnatim vrstam gob, kot so jurčki ali sirovke, ter odlično popestrita jedilnik.

Zamenjave in previdnost

Ledenko je zaradi njenega edinstvenega videza težko zamenjati, vendar je pri nabiranju vseeno potrebna previdnost:

• Ne zamenjajte je z drhtavkami (Tremella spp.), ki so prav tako želatinaste, vendar nimajo značilnih bodic pod klobukom.
• Ježki (Hydnum spp.) imajo prav tako igličasto trosovnico, vendar so trdni in mesnati ter niso želatinasti.

Kot vedno pri nabiranju gob velja osnovno pravilo: nabirajte le tiste, ki jih popolnoma prepoznate. Če obstaja najmanjši dvom, je bolje, da gobo pustite v naravi ali se posvetujete z izkušenim gobarjem.

Skriti dragulj naših gozdov

Ledenka je ena tistih naravnih posebnosti, ki nas opomnijo na izjemno raznolikost in domiselnost narave. Na prvi pogled neopazna, a ko jo enkrat spoznamo, jo želimo iskati znova in znova.

Za gobarje predstavlja majhno, a dragoceno najdbo, za ljubitelje kulinarike pa odkritje nove teksture in okusa, ki lahko preseneti tudi najbolj zahtevne jedce. Če jo boste naslednjič opazili, kako se lesketa kot kos ledu na starem panju, si jo le privoščite – morda boste v njej našli svojo novo najljubšo sestavino jesenske kuhinje.

Foto: Wikipedia, Gobarsko društvo Lisička