FOTO: Ljudje ob Muri v novi podobi: mesto, podeželje in duhovni svet Pomurja

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so na današnji tiskovni konferenci predstavili prenovljeni del stalne razstave Ljudje ob Muri, v okviru katerega so odprli tri nove razstavne prostore z naslovoma Med mestom in podeželjem ter Neskončna globina duše. Z novo postavitvijo se muzej pomembno približuje zaključku obsežne prenove stalne razstave, ki poteka že od leta 2023.

Direktor muzeja Branko Kerman je ob tem poudaril pomen sodelovanja z mediji in javnostjo ter dejal, da so muzeji brez medijske podpore težko vidni v širšem prostoru. Obiskovalcem in novinarjem se je zahvalil za podporo ter izpostavil, da je stalna razstava zasnovana kot celostna zgodba o življenju ob obeh bregovih reke Mure, od preteklosti do sodobnosti.

Prvi razstavni prostor, Med mestom in podeželjem, predstavlja nastanek in razvoj Murske Sobote. Zgodba se začne pri arheoloških najdbah, ki potrjujejo obstoj naselbine že v 11. do 13. stoletju, nadaljuje pa se s srednjeveškimi listinami, razglednicami, fotografijami in predmeti, ki prikazujejo razvoj mesta vse do današnjih dni. Posebno mesto ima tudi nov dokumentarni film, ki s pomočjo arheoloških raziskav, starih kart in prikazov posameznih ulic oriše razvoj mesta od 2. stoletja do 21. stoletja.

Zgodovinarka Tadeja Andrejek, avtorica zgodovinskega dela razstave, je izpostavila eno najpomembnejših novosti nove postavitve. Povedala je, da je na razstavi prvič predstavljena listina iz 14. stoletja, v kateri se kraj prvič omenja kot Murska Sobota, ter da mesto svoj občinski praznik praznuje 16. julija, prav na podlagi tega zapisa iz leta 1384. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi urbarij rodbine Szapary, ki je v mestu gospodarila skoraj 250 let, ter mernik z napisom Olsnitz, starim nemškim poimenovanjem Murske Sobote iz časa Ferdinanda II..

Pomemben del razstave je namenjen tudi trgom v Pomurju, ki so jih zemljiški gospodje v preteklosti ustanavljali s podeljevanjem sejemskih pravic in davčnih oprostitev. Na zemljevidu so prikazani kraji, kot so Kobilje, Dolga vas, Šalovci in Cankova, ki so bili nekoč trgi, danes pa predstavljajo pomemben del zgodovinskega razvoja regije.

Drugi sklop nove postavitve se posveča podeželju, ki je ključno zaznamovalo pomurski prostor. Etnologinja Jelka Pšajd, soavtorica razstave in prejemnica Murkové nagrade, je poudarila, da nova postavitev nadgrajuje obstoječo, ne da bi jo rušila. Ohranjen je prikaz cimprane hiše s prednjo ižo in črno kuhinjo, novost pa je razširitev pripovedi na celotno Pomurje, torej tudi na desni breg Mure. Bivalna kultura je dodatno predstavljena z video gradivi, ki prikazujejo vsakdanje delo, zimska opravila ter vlogo hiše kot prostora, kjer so se odvijale tudi poroke, smrti in druge šege.

Tretji razstavni prostor, Neskončna globina duše, odpira pogled v duhovni svet panonskega človeka. Predstavljeni so življenjski ciklusi rojstva, poroke in smrti, praznično leto, vraževerje ter verovanja, ki so zaznamovala vsakdanje življenje. Posebno pozornost pritegne interaktivna predstavitev pozvačina, kjer se obiskovalci lahko seznanijo s šegami vabljenja na poroko ter razlikami med prekmurskim in prleškim gučem.

Med najbolj pretresljivimi in hkrati dragocenimi vsebinami razstave je predstavitev verovanja v zvrčeno dete, značilnega za severovzhodni del Slovenije. Gre za pripovedno dediščino o urokih in ženskah, ki so znale otroka ozdraviti. Ta del je predstavljen s pomočjo filma, posnetega na Goričkem in med romsko skupnostjo, pri čemer so uporabljeni rekonstruirani prikazi, nastali pred več kot desetletjem.

Razstava še ni v celoti zaključena. Do konca leta v muzeju načrtujejo odprtje še dveh prostorov, posvečenih prvi in drugi svetovni vojni, industriji ter zaključni predstavitvi stereotipov Pomurja, ki bo obiskovalcem ponudila tudi igrivejši in sproščujoč zaključek ogleda.

Več fotografij v spodnji galeriji ...