FOTO in VIDEO: Slovenska moka z zgodbo: Mlin Korošec že devet generacij ohranja mlinarsko tradicijo

Mlin Korošec iz Zabovcev pri Ptuju je primer družinskega podjetja, v katerem se bogata dediščina uspešno povezuje s sodobno tehnologijo. Njihova zgodba kaže, kako lahko tradicija, lokalna surovina in premišljene naložbe ustvarijo kakovosten slovenski izdelek, ki dosega kupce po vsej državi.

Mlinarska tradicija družine Korošec sega več kot 200 let v preteklost. Kot pojasnjuje Niko Korošec, gre danes že za deveto generacijo mlinarjev, ki nadaljuje delo svojih prednikov. Mlin na današnji lokaciji v Zabovcih je začel graditi njegov praded leta 1939, zaradi druge svetovne vojne pa je začel delovati šele leta 1946.

Po nacionalizaciji je bil nekaj časa v državni lasti, pozneje pa ga je družina znova odkupila in nadaljevala mlinarsko dejavnost. »Zgodovina našega podjetja oziroma tradicije mlinarstva v naši družini sega precej daleč nazaj. Viri opisujejo mlinarstvo že preko 200 let nazaj,« poudarja Korošec.

Od mlinskih kamnov do sodobne proizvodnje

Če so nekoč zrnje mleli na mlinske kamne, je današnja proizvodnja v Mlinu Korošec skoraj v celoti avtomatizirana. Podjetje se je skozi desetletja nenehno prilagajalo potrebam trga, zahtevam kupcev in razvoju živilske industrije.

Pomemben korak naprej so pomenile tudi naložbe, izvedene s pomočjo sredstev Programa razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike. Z njimi so posodobili tehnološko opremo za mletje in predelavo žit, uvedli naprednejše sisteme za pakiranje ter okrepili laboratorijsko kontrolo kakovosti.

»Izvedli smo nakup tehnološke opreme za mletje oziroma predelavo žit, za pakiranje in tudi analizne aparate za kontrolo kakovosti,« pojasnjuje Korošec.

Takšne naložbe so skladne s cilji Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki med drugim poudarja večjo konkurenčnost, boljši položaj kmetov in podjetij v vrednostni verigi ter zagotavljanje varne in kakovostne hrane.

Večja učinkovitost in boljša kakovost izdelkov

Nova oprema je podjetju omogočila bolj nadzorovan, učinkovit in tehnološko napreden proizvodni proces. Avtomatizacija je olajšala delo, izboljšala natančnost obdelave ter prispevala k višji kakovosti končnih izdelkov.

»Nabava nove opreme je pripomogla k izboljšanju delovnega procesa in boljši kvaliteti končnega produkta, ki je danes zelo pomembna za kupca,« dodaja Korošec.

Pomembno vlogo ima tudi sodobno opremljen laboratorij, kjer z analiznimi napravami preverjajo kakovost surovin in izdelkov. Nadzor kakovosti tako spremlja celoten proces, od sprejema zrnja do končnega proizvoda.

Večina surovine prihaja iz lokalnega okolja

Ena od pomembnih prednosti Mlina Korošec je tesna povezanost z lokalnim okoljem. Večino surovine pridobijo od kmetov iz širše okolice, med drugim z območij od Lenarta do Slovenske Bistrice in Ormoža.

V mlinu dnevno zmeljejo približno 80 do 90 ton zrnja, na leto pa predelajo okoli 10.000 do 12.000 ton. Iz lokalnega zrnja nastajajo različne vrste moke in drugi izdelki, ki so namenjeni gospodinjstvom, pekarnam in drugim kupcem.

Njihova ponudba vključuje pšenično moko, med drugim gladko, ostro in polnozrnato, pa tudi rženo, ajdovo, pirino in koruzno moko ter zdrob. Poleg lastnih izdelkov kupcem ponujajo tudi izdelke partnerjev, kot so testenine in keksi.

Moko dostavljajo skoraj po vsej Sloveniji

Izdelki Mlina Korošec so na voljo v njihovi lastni prodajalni, v kmetijskih zadrugah in v trgovinah Jager. Pomemben del prodaje predstavljajo tudi pekarne, ki potrebujejo zanesljivo kakovost in stalno dobavo.

»Dostavljamo moko skoraj po celi Sloveniji od Štajerske do Gorenjske,« pravi Korošec.

S tem Mlin Korošec presega okvir lokalnega podjetja in se uvršča med pomembne slovenske ponudnike moke, ki svojo prednost gradijo na kakovosti, sledljivosti in domači tradiciji.

Družinska zgodba, ki se nadaljuje

Kljub sodobni opremi in avtomatizirani proizvodnji ostaja srce podjetja družinska tradicija. Vladimir Korošec je svojo pot v mlinu začel kot vajenec, danes pa sta vodenje prevzeli mlajši generaciji, sin Daniel in vnuk Niko.

Niko Korošec si želi, da bi se tradicija nadaljevala tudi v prihodnje. »Upam, da bodo tudi moji otroci nadaljevali to tradicijo,« pravi.

Mlin Korošec tako ostaja zgodba o uspešnem povezovanju več kot 200-letne dediščine, lokalne surovine, družinskega znanja in sodobne tehnologije. Prav takšni primeri kažejo, da ima slovenska agroživilska veriga veliko prostora za razvoj, kadar se spoštovanje preteklosti poveže s pogumnimi koraki v prihodnost.

Več fotografij v spodnji galeriji ...