Pediatrinja Tjaša Tibaut opozarja: Starši poleti nikakor ne smejo spregledati teh nevarnosti

S prihodom toplejših dni otroci več časa preživijo na prostem, v naravi, na igriščih, ob vodi in na počitnicah. Gibanje na svežem zraku je za njihov razvoj izjemno pomembno, a poletni meseci prinašajo tudi nekaj tveganj, na katera morajo biti starši posebej pozorni. Med najpogostejšimi so prekomerna izpostavljenost soncu, piki klopov in piki insektov.

O tem je spregovorila Tjaša Tibaut, doktorica medicine, specialistka pediatrije, ki je poudarila, da ima sonce sicer številne pozitivne učinke, vendar lahko ob neustrezni zaščiti povzroči tudi resne posledice.

»Sonce ima dosti pozitivnih učinkov, vpliva na naše dobro razpoloženje, kadar smo zunaj v naravi, pomaga pri, omogoča sintezo D-vitamina v telesu.«

A hkrati opozarja, da lahko sonce povzroča opekline, dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom pa tudi rakava kožna obolenja. Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, saj je njihova koža bolj občutljiva kot koža odraslih. »Predvsem pomembno pa je tudi to, da se zavedamo, da je otroška koža bolj nežna in bolj občutljiva kot odrasla, tako da se opekline recimo še prej pojavijo kot pri odraslih in tudi dosti škode na koži se že v zgodnjem otroštvu lahko nabere.«

Med 10. in 17. uro naj se otroci umaknejo v senco

Po besedah pediatrinje lahko starši veliko naredijo že z upoštevanjem treh osnovnih pravil. Prvo je izogibanje neposrednemu soncu v delu dneva, ko je sevanje najmočnejše. Otroci naj se soncu izogibajo predvsem med 10. oziroma 11. uro in 17. uro.

Drugo pravilo je primerna zaščita z oblačili. Priporočljiva so svetla, ohlapna oblačila, ki dihajo, pri čemer je bolje, da je koža pokrita in ni neposredno izpostavljena soncu. Pomembna so tudi pokrivala, saj so glava, obraz, vrat in roke med najbolj izpostavljenimi deli telesa.

Tretje pravilo je uporaba zaščitnih krem. Pediatrinja priporoča kreme z visokim zaščitnim faktorjem SPF 30 ali SPF 50, pri čemer je pomembno, da jih starši na otrokovo kožo nanesejo večkrat, posebej če je otrok dlje časa zunaj, se poti ali je v vodi.

Tudi senca ne pomeni popolne zaščite

Veliko staršev meni, da je otrok v senci povsem varen pred sončnimi opeklinami, vendar to ne drži. UV-svetloba se lahko odbija od vode in drugih površin, zato lahko otrok opekline dobi tudi v senci.

»Je že bolj kot na soncu, ampak ne, tudi v senci v bistvu lahko dobimo opekline.« Zato so tudi v senci potrebni zaščitna oblačila, pokrivala in po potrebi zaščitna krema.

Vitamin D je treba pri otrocih pogosto dodajati

Čeprav sonce omogoča tvorbo vitamina D v telesu, izpostavljenost soncu pogosto ni dovolj za ustrezno raven tega vitamina. Pediatrinja je pojasnila, da endokrinologi otrokom priporočajo dodajanje vitamina D.

V prvem letu življenja je priporočeno dodajanje približno 400 internacionalnih enot vitamina D dnevno. Pri večjih otrocih so potrebe večje, običajno okoli 600 enot, v praksi pa včasih tudi 1000 enot, odvisno od starosti, telesne teže in dejanske izpostavljenosti soncu.

Klopi prenašajo boreliozo in klopni meningoencefalitis

Druga velika poletna nevarnost so klopi. Ti so problematični predvsem zato, ker prenašajo bolezni. V Sloveniji sta najpomembnejši lymska borelioza, ki je bakterijska okužba, in klopni meningoencefalitis, ki lahko prizadene osrednje živčevje.

Starši lahko otroke pred klopi zaščitijo z ustreznimi oblačili. V naravi so priporočljiva svetla oblačila, saj klopa na njih prej opazimo. Dobro je, da je pokritega čim več telesa, zato so primernejše dolge hlače, zaprti čevlji in oblačila z dolgimi rokavi. Pomagajo lahko tudi repelenti, izogibati pa se je dobro visokim travam in območjem, kjer je možnost stika s klopi večja.

Po vrnitvi iz narave je najpomembnejši natančen pregled kože. Klopi se pogosto skrijejo na pregibe in manj vidna mesta, zato je treba pregledati tudi predele za uhlji, pod pazduhami, v dimljah, za koleni in lasišče.

Klopa odstranimo s pinceto, brez olja in mazil

Če pri otroku najdemo klopa, ni potreben preplah. Pomembno je, da ga čim prej in pravilno odstranimo. Pediatrinja svetuje uporabo pincete. Klopa primemo čim bližje koži in ga enakomerno izvlečemo.

Pred odstranjevanjem kože ni treba mazati z oljem, kremami ali drugimi pripravki. »Kože pred tem ni potrebno nič mazati, ne z oljem, ne z mazili.« Če delček klopa ostane v koži, ga lahko poskusimo odstraniti s pinceto, odsvetovano pa je praskanje, drezanje z iglo ali poškodovanje kože.

Po odstranitvi je treba mesto pika opazovati. Posebej pozorni morajo biti starši na pojav značilnega izpuščaja pri lymski boreliozi, imenovanega eritema migrans. Gre za izpuščaj, ki se širi in ima pogosto svetlejšo sredino. Običajno se pojavi teden do 14 dni po piku klopa. Takrat je potreben obisk zdravnika, saj obstaja učinkovito antibiotično zdravljenje.

Rdečina, ki se pojavi prvi dan ali dva po odstranitvi klopa, pa je pogosto le lokalna reakcija na pik ali odstranjevanje in sama po sebi še ni nujno razlog za skrb.

Proti klopnemu meningoencefalitisu je najpomembnejše cepljenje

Pri klopnem meningoencefalitisu je položaj drugačen, saj ga povzroča virus, učinkovitega zdravljenja pa ni. Zato je najpomembnejša preventiva. Pediatrinja poudarja, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita in ga priporoča vsem v Sloveniji, saj je Slovenija endemično območje za virus klopnega meningoencefalitisa.

Osnovna shema cepljenja vključuje tri odmerke. Drugi odmerek sledi približno en do tri mesece po prvem, tretji pa pet do 12 mesecev po drugem odmerku. Zaščita ni trajna brez dodatnih odmerkov. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nato pa običajno na vsakih pet let. Pri osebah, starejših od 60 let, so poživitveni odmerki priporočeni na tri leta.

»Tako da je v bistvu cepljenje edini način, kaj lahko učinkovito prepreči bolezen.«

Večina pikov insektov povzroči le lokalno reakcijo

Poleti so pogosti tudi piki komarjev, os, čebel in drugih insektov. Večinoma povzročijo manjše lokalne težave, kot so rdečina, oteklina in srbečica. Pri običajnem piku pomaga hlajenje kože, saj zmanjša oteklino in srbenje. Uporabijo se lahko tudi mazila proti srbenju.

Pri otrocih je pomembno preprečiti praskanje, saj lahko razpraskana koža povzroči dodatne težave. Pomagajo lahko obliži ali bolj redno striženje nohtov, posebej pri mlajših otrocih.

Redkeje se lahko pojavi huda alergijska reakcija oziroma anafilaksija, ki je življenje ogrožajoče stanje. Nanjo moramo pomisliti, če se v nekaj minutah do ene ure po piku pojavijo znaki, kot so otekanje ustnic, jezika ali obraza, težave z dihanjem, hropenje, piskanje, občutek dušenja, koprivnica po telesu, vrtoglavica, slabost, bruhanje ali motnje zavesti.

V takšnih primerih je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč. Če ima oseba že znano alergijo in predpisan EpiPen, ga je treba čim prej uporabiti.

Otroci naj bodo v naravi, a z ustrezno zaščito

Pediatrinja Tjaša Tibaut je ob koncu poudarila, da je gibanje v naravi za otroke zelo pomembno. Cilj ni, da bi se otroci izogibali zunanjim dejavnostim, temveč da so pri tem ustrezno zaščiteni.

»Naj preživijo čim več časa v naravi in čim manj časa pred ekrani, pred telefoni, kar je zadnja leta moderno.«

Starši naj bodo zato pozorni na zaščito pred soncem, pregledovanje kože po vrnitvi iz narave, pravilno odstranjevanje klopov, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in hitro ukrepanje ob znakih hujše alergijske reakcije. Tako lahko otrokom omogočijo varno, sproščeno in veselo preživljanje poletnih dni na prostem.