Damjan Habjanec o vodenju Resede: »Pri nas kletvic ni, zaradi tega izgubiš službo«

Reseda je proizvodno podjetje iz Nove vasi pri Markovcih, ki skoraj vse prihodke ustvari na tujih trgih. Lastnik Damjan Habjanec poudarja, da v zahtevnih industrijah odločajo kakovost, organiziranost, zanesljivi ljudje in sposobnost, da podjetje ob nepredvidljivih razmerah ostane stabilno.

Damjan Habjanec, lastnik podjetja Reseda, ni direktor, ki bi poslovanje spremljal le iz pisarne. V proizvodnji se ustavi pri zaposlenih, sproščeno klepeta in hitro preklaplja med številkami, trgi, tehnologijo in konkretnimi izkušnjami iz podjetniškega vsakdana.

Reseda iz Nove vasi pri Markovcih deluje od leta 2003. Razvila se je v specializiranega dobavitelja zahtevnih kovinskih izdelkov, CNC obdelanih delov, sklopov in proizvodnih rešitev za kupce iz različnih industrij.

Podjetje dela za naročnike iz lakirne, lesne, vakuumske, avtomobilske, komunikacijske in radarske industrije, vse bolj pa se ozira tudi proti industriji čipov in medicini.

V intervjuju za Ptujinfo v seriji intervjujev s podjetniki Podjetno je Habjanec brez olepševanja spregovoril o izvozu, negotovih trgih, kadrih, umetni inteligenci in podjetniškem »ne«, ki se je izkazal za eno najpomembnejših odločitev v zgodovini podjetja. Celotni intervju z Damjanom Habjancem preberite tukaj.

Skoraj vse prodajo v tujino

Reseda skoraj vse prihodke ustvari na tujih trgih. Njihovi partnerji prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, Liechtensteina, Romunije in drugih trgov.

Habjanec pravi, da za slovenski trg delajo le promile oziroma niti odstotek prihodkov. Kljub temu se vključujejo tudi v domače projekte, med drugim so začeli sodelovati s podjetjem SkyLabs iz Maribora.

»Vse. Kar delamo za slovenski trg, so promili, niti odstotek. Lani smo začeli tudi s SkyLabsom iz Maribora. Oni so naredili svoj prvi satelit. Ampak to je s finančnega vidika nesmiselno, nam pa je pomembno, da smo zraven.«

Največ prihodkov trenutno ustvarijo v lakirni industriji, kjer izdelujejo dele in sklope za lakirne sisteme, med drugim ventilsko tehniko v robotih. Pomembni segmenti so še lesna industrija, vakuumska industrija, avtomobilska industrija, komunikacijski in radarski sistemi ter proizvajalci kosilnic in opreme za športno orožje.

Od lakirne industrije do satelitov in čipov

V vakuumski industriji izdelujejo dele za črpalke, ki se uporabljajo v številnih panogah, od prehrambne in energetske do vesoljske industrije. V enem od segmentov delajo celo sestavo, ki se uporablja v satelitih.

Poseben razvojni poudarek je danes tudi na industriji čipov. Habjanec jo vidi kot področje, ki bo raslo še več let, saj se po svetu gradijo nove tovarne in se zmanjšuje odvisnost od posameznih proizvodnih središč.

»Četrta veja, ki jo zdaj gradimo, je pa semikontaktor. To pa je industrija čipov.«

Ob tem opozarja, da prihodki niso edino merilo. Pomembna je tudi donosnost, zato podjetje natančno spremlja, kateri segmenti prinašajo največjo dodano vrednost.

Najbolj donosna je po njegovih besedah lakirna industrija, kjer so vključeni v sam robotski sistem. Pri nekaterih rešitvah izdelajo približno tretjino robotskega sistema.

Kakovost izhaja iz organiziranosti

Vstop na zahtevne tuje trge ni samoumeven. Habjanec poudarja, da majhno slovensko podjetje velikih mednarodnih kupcev ne prepriča z naključjem, temveč s sistemom, kakovostjo in organiziranostjo.

»V prvi vrsti je to kvaliteta, do kvalitete pa se pride preko organiziranosti podjetja.«

Pred dvema letoma so v Resedi pridobili standard 9100 za letalsko in obrambno industrijo. S tem so želeli narediti korak stran od povprečne mehanske obdelave in se pozicionirati pri zahtevnejših kupcih.

»Naš fokus so zelo kompleksni deli.«

Podjetje danes ne izdeluje le posameznih kovinskih delov, temveč tudi kompleksne sklope in rešitve, pri katerih so ključne natančnost, odzivnost, sledljivost in zanesljivost dobave.

Negotovi trgi in življenje iz meseca v mesec

Habjanec o aktualnih razmerah na trgu govori zelo neposredno. Naročila so v začetku leta začela rasti, nato pa so se razmere zaradi geopolitičnih napetosti znova spremenile.

»V bistvu živimo iz meseca v mesec. Mi imamo pogodbe, imamo vse, ampak če ni odjema na trgu …«

Ob tem se dražijo materiali, nekatere surovine je težje dobiti, napovedovanje pa je vse manj zanesljivo. Prav zato so konec lanskega leta strateško okrepili prodajo in začeli intenzivneje iskati nove trge, kupce in industrije.

Habjanec veliko priložnost vidi v čipni industriji, hkrati pa poskušajo prodreti tudi v medicino. A opozarja, da se takšni posli ne zgodijo čez noč.

Od prvih prototipov do resnega posla lahko mine več let. Za enega od kupcev so prve prototipe izdelali lani spomladi, resnejši razmah posla pa pričakuje šele v letu 2027.

85 zaposlenih in približno devet milijonov prihodkov

Reseda danes zaposluje približno 85 ljudi in ustvari okoli devet milijonov evrov letnih prihodkov. Leta 2024 so prihodki zrasli za okoli 16 odstotkov, čisti dobiček pa je znašal dobrih 660 tisoč evrov.

Po Habjančevih besedah je bilo tudi leto 2025 na podobni ravni, večjo rast pa trenutno omejujejo šibkejše razmere v evropskem gospodarstvu in industriji.

Ključni viri za poslovanje so po njegovih besedah jasni: kader, surovina in trg.

»V prvi vrsti je to kader, potem surovina. In pa seveda, ne gre brez kupcev, trg je ključen.«

Na vodilnih položajih so danes večinoma ljudje, ki so v podjetju začeli kot študenti. Takšen način razvoja kadra je bil zanje pomemben predvsem v preteklih letih, danes pa je izbor odvisen od konkretnega delovnega mesta.

Volja in samoiniciativa, ostalo se da naučiti

Pri novih sodelavcih ne iščejo zgolj formalne izobrazbe ali popolnega življenjepisa. Pomembnejši so pripravljenost za delo, volja in samoiniciativa.

»Pri kadrih predvsem gledamo, da ima človek voljo in samoiniciativo. Ostalo se da naučiti.«

Podjetje veliko vlaga tudi v delovno okolje. Od zaposlenih pričakujejo, da pridejo na delo, vestno opravijo svoje naloge in so pri stvari. V zameno poskušajo zagotoviti urejene pogoje, odmor, zajtrk za prvo izmeno, team buildinge, izlete in druge mehke ukrepe.

Habjanec pravi, da je bila njegova osnovna filozofija, da se vsak, ki pride v podjetje, počuti dobro.

»Mi smo, glede na to, kako imamo stvari urejene, atipičen kovinar.«

Pri komunikaciji je meja jasna

Kultura podjetja se kaže tudi v komunikaciji. V proizvodnji imajo predal za predloge zaposlenih, redne tedenske, četrtkove in mesečne sestanke ter odprto obravnavo napak in odstopanj.

A pri tonu komunikacije ima Habjanec jasno mejo: »Pri nas kletvic ni, zaradi tega izgubiš službo. Ker se da vse brez tega zmeniti.«

Tedenski sestanek vodstva je vsak torek, ob četrtkih se srečujejo programerji, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa imajo sestanek s celotno proizvodnjo. Tam pregledajo pretekli mesec, reklamacije kupcev, interne reklamacije in splošne zadeve.

V proizvodnji imajo stalno odprtih med 300 in 400 delovnih nalogov, skupno pa izdelujejo skoraj 3000 različnih produktov, zato je proces neprestano živ in dinamičen.

Umetna inteligenca za orodja in prihranke

V podjetju preizkušajo tudi uporabo umetne inteligence. Za vsakodnevne naloge, kot so dopisi in tabele, jo že uporabljajo, v proizvodnji pa razvijajo aplikacijo za optično prepoznavanje ustreznosti reznih orodij.

Gre za sistem, ki bo prek kamer določal stopnjo obrabe orodja in pomagal pri odločitvi, ali je orodje še uporabno. Danes je ta presoja pogosto prepuščena posamezniku.

»Pri reznih orodjih govorimo o tretjem največjem strošku v podjetju.«

Ker so rezna orodja velik strošek, pričakujejo, da bo sistem omogočil bolj optimalno uporabo in konkretne prihranke.

Lokalno okolje in nova hala

Reseda je tesno povezana z lokalnim okoljem. Približno polovica zaposlenih prihaja iz bližnje okolice, druga polovica pa iz radija do približno 30 kilometrov. V podjetju dela tudi nekaj zaposlenih iz Hrvaške, ki se dnevno vozijo, saj živijo blizu meje.

Podjetje vsako leto podpira Festival Arsana, je sponzor Kristjana Čeha, s katerim imajo podpisano desetletno pogodbo, ter podpira različna društva, Footgolf zvezo Slovenije in ptujski klub.

Lokalno sodelovanje se kaže tudi pri gradnjah. Reseda trenutno zaključuje novo proizvodno halo v Lancovi vasi, v obrtni coni. To je že njihov sedmi gradbeni projekt.

»V gradnjo smo šli tudi zato, ker sicer še nimamo konkretnih naročil, vendar ocenjujemo, da bomo, ne glede na celotno situacijo …«

Habjanec ob tem opozarja, da imajo njihovi glavni trgovinski partnerji, zlasti Nemčija, Avstrija in Italija, trenutno velike težave, zato ostaja pri napovedih previden.

Strah pride kasneje

Habjančev pogled na podjetništvo se je skozi leta spremenil. Na začetku, pravi, te ni ničesar strah, ker imaš fokus in elan. Strah pride kasneje, ko se podjetje razvija, obzorja širijo in se pojavijo nove skrbi.

»Na začetku, čisto odkrito, te ni ničesar strah, ker imaš fokus in elan. Strah pride kasneje.«

Danes kot največji izziv vidi zagotavljanje stalnosti naročil, saj so po koroni trgi postali izrazito nepredvidljivi. Trenutno poskušajo postaviti optimalen model poslovanja, s katerim bi lažje prebrodili turbulentne čase.

Veliko lekcijo mu je prinesla finančna kriza leta 2009. Takrat se je naučil poslovati z lastnimi sredstvi oziroma z minimalnim zadolževanjem.

Velik ne, ki se je izkazal za odločilnega

Ena najpomembnejših odločitev v zgodovini podjetja se je zgodila leta 2008. Reseda je takrat delala za znanega proizvajalca kosilnic, ki jim je ponudil približno desetkratnik dotedanjega obsega posla.

Ponudba bi podjetju omogočila hitro rast, a bi pomenila tudi veliko odvisnost od enega naročnika. Habjanec se je odločil, da posla ne sprejme.

Leto kasneje, ob finančni krizi, se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna.

»Podjetje bi sicer hitro zraslo, a bi lahko tudi hitro padlo.«

Danes Reseda dela za pet različnih industrij in za velike mednarodne sisteme. Habjanec pri iskanju partnerjev gleda na podjetja z dolgo tradicijo in resnim položajem v svojih panogah, pri tem pa se zavestno izogiba posrednikom.

»Mi delamo za pet različnih industrij in vsi naši kupci so key playerji v svetovnem merilu - to so multinacionalke.«

Podjetje, ki raste premišljeno

Reseda ni podjetje, ki bi stavilo na hitro rast za vsako ceno. Njena pot temelji na kakovosti, zahtevnih izdelkih, stabilnih kupcih, notranji organiziranosti in ljudeh, ki znajo zdržati tempo nepredvidljive industrije.

Habjanec se z oktobrom lani počasi umika iz neposrednega vodenja. Direktor podjetja je postal Matej Bračič, ki je v Resedi od leta 2017, pred tem pa je vodil proizvodnjo in bil Habjančev namestnik.

Sam je še vedno vsak dan v podjetju, a vse manj operativno vključen. Pravi, da je podjetje v glavi vedno prisotno, tudi ko gre spat.

Za sprostitev trenira boks pri Dejanu Zavcu, najraje pa dan začne s kavo, cigaretom in sudokujem.

Prav v tej kombinaciji neposrednosti, discipline, previdnosti in ambicije se kaže podjetniška zgodba Resede: lokalnega podjetja, ki deluje v globalnih industrijah in se želi razvijati brez nepremišljenih tveganj.

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.

Foto: Jure Banfi