-
Križevci
-
Križevci
Križevci 11
9242 Križevci pri LjutomeruTel: 02 584 40 40
Fax: 02 584 40 43
www.obcina-krizevci.si
info@obcina-krizevci.si -
Območje Panonske nižine, h kateremu spadajo tudi naši kraji, je eno od zgodnejših poselitvenih območij v Evropi. Območje današnjih Križevcev je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, saj obstajajo najdišča iz neolitske in eneolitske dobe (2100-1750 p. n. št.) v Bučečovcih in Lukavcih. Veliko predmetov je bilo najdenih daleč vstran od originalnega nahajališča, kar so raziskovalci povezali z delovanjem Mure in njenim spreminjanjem toka. Mura naj bi v antiki tekla mimo Križevcev in Ljutomera, tako da so Križevci ležali na nekakšnem otoku. (Kovačič, 1926)
Iz 11. stol. je znana plemiška družina Spannheimov, ki so bili razširjeni s svojimi posestvi po Lavanski in Dravski dolini. Da so se lahko sami širili naprej proti Muri, so potiskali Madžare nazaj. So ustanovitelji benediktinskega samostana (1090) v Labotski dolini. Da bi obnovili krščanstvo, so začeli naseljevati ljudi na tem področju in ustanavljati cerkve. (Kovačič, 1926)
Proti koncu 19. stoletja je bilo na tem območju več občin: Vučja vas, Bučečovci, Stara Nova vas, Iljaševci, Križevci, Boreci, Ključarovci, Logarovci in Lukavci. K tem občinam so spadali še Bunčani, Grlava, Banovci, Krištanci in Šalinci.
Mnogo majhnih občin je bilo tudi pred 1. svetovno vojno, in sicer so bile samostojne občine naslednja naselja: Boreci, Grlava, Iljaševci, Krištanci, Križevci, Ključarovci, Logarovci, Lukavci, Stara Nova vas in Vučja vas.
Med 2. svetovno vojno (1941-1945) se je to območje imenovalo Gemeinde Wernsee in Kreuzdorf (Občina Veržej v Križevcih) in je bilo ena izmed 11 političnih občin, ki so spadale pod politično okrožje za Ljutomer. Leta 1941 je bila v Križevcih tudi orožniška postaja, kjer so orožniki (bilo jih je od 3 do 5) skrbeli za red in mir. (Prlekija, 1987). Po osvoboditvi so bili najprej formirani krajevni ljudski uradi, nato pa še občinski ljudski odbori. Leta 1978 sta se krajevni skupnosti Berkovci in Logarovci združili v krajevno skupnost Logarovci-Berkovci, iz katere se je leta 1994 odcepila vas Bolehnečici in se priključila občini Sveti Jurij ob Ščavnici. (Elaborat, 1997)
Preden so Križevci postali samostojna občina, so bili formirani kot območje s tremi krajevnimi uradi (Križevci pri Ljutomeru, Logarovci-Berkovci ter Grlava-Krištanci-Šalinci), ki so spadali pod Občino Ljutomer. (Elaborat, 1997)
Samostojnost je občina spet pridobila leta 1999. Vanjo spada 16 naselij, naselja Grlava, Krištanci in Šalinci pa so pripadli Občini Ljutomer.