-
Lendava
-
Lendava
Glavna ulica 20
9220 LendavaTel: 02 577 25 00
Fax: 02 577 25 09
www.lendava.si
obcina@lendava.si -
Občina Lendava - Lendva Község se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije blizu slovensko - madžarske in slovensko-hrvaške meje. Prebivalci so Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov. Na podlagi bogate kulturne tradicije se je izoblikovala naravna multikulturna sredina, ki opredeljuje mesto in tudi občino.
Na narodnostno mešanem območju občine je poleg slovenskega uradni jezik tudi madžarski. Izobraževalne ustanove, vrtci, osnovne šole in srednja šola so dvojezične. Poleg tega imajo v Lendavi sedež politične in kulturne institucije pomurskih Madžarov.
Središče občine je mesto Lendava, ki leži ob vznožju Lendavskih goric, nedaleč od reke Mure. Ima bogato kulturno in gospodarsko tradicijo. Najstarejšipisni vir o Lendavi je darilna listina iz leta 1192. Lendavski grad, ki je že več stoletij eno najpomembnejših arhitekturnih spomenikov kraja, so začeli graditi ob koncu 12. stoletja, danes pa se v njem nahajata galerija in muzej, kjer so shranjene muzealije in v razstavah predstavljena ključna zgodovinska obdobja in osebnosti raja. Grad je leta 1480 obiskal kralj Matija Korvin (bolj znan kot kralj Matjaž), o čemer pričajo njegovi, z lendavskega gradu poslani dokumenti v Bratislavo. V času družine Bánffy se na gradu izoblikuje omembe vredno duhovno - kulturno in politično življenje. V tem času, leta 1573, so v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja v Lendavi natisnili dve knjigi, leta 1574 pa eno knjigo s protestantsko vsebino.
Ob koncu 16. stoletja so Lendavo ogrožali Turki, vendar mesta in gradu nikoli niso zavzeli. V spomin na njihov izgon je dala družina Gludovácz v letih 1727-1728 na vrhu hriba Svete Trojice zgraditi kapelo, kjer je mumija Mihaela Hadika. Slednji je po legendi umrl v bitki s Turki leta 1603. Pod grajskim hribom stoji v baročnem slogu zgrajena cerkev Svete Katarine iz leta 1751, katere notranjost bogatita baročni oltar in prižnica. Od leta 1934 ima tudi evangeličanska verska skupnost svojo cerkev. Od druge polovice 18. stoletja pa do konca druge svetovne vojne je v Lendavi in njeni okolici živela relativno številna in vplivna židovska skupnost. O njihovem obstoju pričata sinagoga in židovsko pokopališče v Dolgi vasi. V času industrializacije je mesto imelo lastno denarno institucijo, leta 1906 pa so tu ustanovili prvo dežnikarno na Balkanu.
V gospodarstvu občine obstaja nekaj industrije: predelava naftnih derivatov, kemična industrija, lahka industrija, gradbeništvo. V zadnjih letih se je začelo razvijati vse več malih podjetij in obrtnikov.
Pokrajino vedno bolj zaznamujeta vinogradništvo in vinarska kultura, ki imata na območju lendavskih goric bogato tradicijo, saj segajo korenine še v rimske čase. Dediščino smo pred leti obogatili z novo pridobitvijo. Na dvorišču lendavskega gradu smo posadili potomko 400 let stare vinske trte, žametne črnine z mariborskega Lenta, ki jo negujemo in čuvamo kot dober gospodar. Lendavske gorice turistično bogatijo, ob vinski cesti posejani, vinotoči in turistične kmetije domačinov. Le-te ponujajo značilne jedi in pijačo naše pokrajine.
Naravna bogastva - termalna voda, z divjadjo bogati gozdovi, z ribami polna jezera, potoki in mrtvi rokavi Mure privabljajo turiste v našo prelepo pokrajino.
Lendavski grad stoji nad starim delom mesta na strmem hribu in je naslednik srednjeveškega gradu, ki je stal na istem mestu. Prvotnega so zgradili v 12. stoletju, o čemer naj bi pričale freske v grajski kapelici. Knez Esterhazy si je dal v letih 1690 do 1705, po odhodu Turkov, sezidati nov, sedanji grad v obliki črke L v znak vdanosti cesarju Leopoldu. V 19. stoletju so ga temeljito prezidali. Dvonadstropna stavba pravokotnega tlorisa z dvema četverokotnima stolpoma na vogalih sprednjega pročelja učinkuje impozantno z velikim predgradjem, zavarovanim z okroglim stolpom. V gradu so likovna in muzejska zbirka kot tudi zbirka Oloris z najdbami iz bronaste dobe ter spominska soba Gyoergyja Zale, največjega madžarskega kiparja 19. stoletja, ki izhaja iz Lendave in je izdelal večino kipov za Trg herojev v Budimpešti. V galeriji je tudi stalna zbirka mednarodne likovne kolonije, ki ima v Lendavi že tradicijo. Zanimiv je likovni zapis zgodovine Lendave skozi stoletja slikarja Zoltana Gaborja.
Župnijska cerkev sv. Katarine je obrnjena proti zahodu in je iz leta 1751. Gre za svetišče s polkrožnim prezbiterijem in zvonikom pred glavnim vhodom. Za glavnim oltarjem je slika Katarine Sienske, delo italijanskega slikarja Baruzuttija iz leta 1800. V cerkvi hranijo tudi zlat kelih, ki ga je leta 1608 podaril graščak Kristof Banffy.
Sinagoga in judovsko pokopališče - v Lendavi so leta 1837 ustanovili judovsko versko skupnost in leta 1866 začeli graditi sinagogo z 80 sedeži za moške in 60 sedeži za ženske. Tedaj je bilo v mestu 232 Judov. Sinagoga (v bližini kulturnega doma) še stoji, prenovili so jo in vanjo postavili tudi razstavo judovstva. Judovsko pokopališče je v Dolgi vasi. Tam lahko vidimo 128 nagrobnikov z napisi, pokopališče pa se deli na tri dele in je spomeniško zaščiteno, prav tako sinagoga. V Lendavi je delovala tudi judovska šola, stavbo so leta 1999 podrli.
Lendavske gorice ali Lendvahegy so razloženo obmejno naselje jugovzhodno nad Lendavo. Na razglednem pomolu stoji kapela Svete trojice (266 m), ki jo je dala zgradili družina Gludovacz v letih 1727-1728 v spomin na umik Turkov z Madžarskega. Pred tem naj bi tu stala vojaška utrdba. V kapelici počiva mumija kapetana Mihaela Hadika, ki je leta 1603, kot pravi legenda, padel med obrambo Lendave pred Turki. V Lendavskih goricah stoji tudi zidanica pisatelja Miška Kranjca, zanjo skrbi lendavski muzej.