https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

LOKALNO

FOTO: Pomurski prostovoljci z deljenjem dobrih izkušenj za sprejetost migrantov med nami

27.01.2016 ob 12:00  

Včeraj je v izvedbi  Slovenske filantropije v Hiši sadeži družbe v Murski Soboti potekalo srečanje Migranti med nami.


Gre za serijo petih srečanj po Sloveniji v organizaciji Slovenske filantropije, s katerimi želijo širiti pozitiven odnos do migrantov. Srečanje v Murski Soboti se je odvijalo pod podnaslovom Sprejetost in sodelovanje, na njem pa so spregovorili tisti, ki so aktivno sodelovali pri delu z begunci v preteklih mesecih.

Z zbranimi so svojo izkušnjo z migranti delili Željko Gaševič, koordinator prostovoljcev v begunskem centru v Gornji Radgoni, prostovoljka Mirjam Salma Geder, ki je od prvih prihodov beguncev v Gornji Radgoni kot prostovoljka pomagala vsak dan, Abdelhakim Asnabla, ki je že pred leti kot begunec prišel iz Maroka, zdaj pa na meji prostovoljsko delal kot prevajalec, ter Anica Mikuš Kos, humanitarka in pediatrinja, ki je v zadnjih 25 letih nudila psihosocialno pomoč na vojnih in povojnih območjih ter v begunskih centrih v Sloveniji in tujini.

Kot so pojasnili gostje, ki jih je v pogovoru vodil Franci Zlatar s Slovenske filantropije, tovrstne dogodke po  Sloveniji izvajajo predvsem z namenom, da bi ljudi osvestili o beguncih, razbili negativno sliko, predsodke in strah povezan z nevednostjo o beguncih in da bi ljudje slišali tudi dobre zgodbe, ki jih je v medijih premalo.

Izkušnja prostovoljke

Mirjam, ki je delala kot prostovoljka v Gornji Radgoni, je pojasnila, da se je kot prostovoljka v delo z migranti vključila zgolj iz radovednosti, ker jo zanimajo kulture Bližnjega vzhoda. Nato pa ji je nova vloga prinesla veliko izkušnjo, med drugim neopisljiv občutek vrednosti in koristnosti, ko je s svojim delom pomagala beguncem, ki so bili na dolgi poti pomoči in prijaznosti še kako potrebni. Kot je še pojasnila, se je negativna klima med prebivalci Gornje Radgone, ki je bila prisotna na začetku begunskega vala, spreminjala in vedno več Radgončanov je bilo pripravljenih pomagati. Pri delu so bili deležni tudi odličnega sodelovanja s strani beguncev, ki so nemalokrat pri delu tudi sami pomagali. Je pa ob tem izrazila dvom v sprejemanje beguncev s strani lokalnega prebivalstva, v kolikor bi ostajali v naših krajih, še posebej glede na aktualne dogodke po svetu.

Koordinator prostovoljcev o sodelovanju vseh vpletenih lahko govori le v superlativih

Njenemu mnenju o pripravljenosti prebivalcev, da pomagajo, je pritrdil tudi koordinator prostovoljcev Željko Gaševič. Kot je pojasnil, so se po prvotnem strahu, kaj bo, kako se bodo stvari odvijale, koliko beguncev bo prišlo in drugih vprašanjih, vse vpletene organizacije kmalu dobro organizirale in po delu, ki so ga opravili doslej, lahko govorijo le v superlativih.

Migrant iz Maroka po treh letih življenja v Sloveniji

Svojo izkušnjo je kot migrant iz Maroka z zbranimi delil tudi Abdelhakim Asnabla. V Slovenijo, ki je pred tem ni poznal, je pobegnil zaradi vpletenosti v demonstracije, s katerimi so se zavzemali proti sprejetju zakona, ki bi mnogim, predvsem socialno šibkejšim onemogočil dostop do izobrazbe. Kot je povedal, je po prihodu v Slovenijo trajalo leto dni, da si je tu uredil vse potrebne dokumente. Zdaj je v Sloveniji že tri leta in pomaga na področju migrantov. Delal je v azilnem domu, v begunskem valu pa je izkoristil svoje znanje angleškega, francoskega in arabskega jezika in delal kot prostovoljec prevajalec. Izrazil je svoj kritičen odnos do vpletenosti politike v migrantsko problematiko, saj, kot pravi, politika dnevno spreminja svoje mišljenje: »Danes si obravnavan kot migrant, jutri že kot terorist.«

Dotaknili so se tudi medijskih podob o beguncih in terorizmu, so se pa zbrani strinjali, da je treba te vsebine kritično presojati. Upoštevati je treba, kdo je v ozadju objave in kakšni so njegovi nameni. Mediji imajo namreč moč, da usmerjajo pozornost na dogodke, ki jih izbere elita, o številnih drugih pomembnih dogodkih pa se včasih sploh ne poroča.

Vsi smo tako ali drugače povezani z migrantstvom

Anica Mikuš Kos je z zbranimi delila svojo izkušnjo, ki jo je kot begunka doživela v svojem otroštvu v času druge svetovne vojne. Kot pojasnjuje, je možno zgodbe migrantov najti povsod med nami, če le pobrskamo po zgodovini. To so begunci, ki bežijo pred nasiljem, ekonomski migranti, v prihodnje pa lahko pričakujemo tudi ekološke migrante, ki bodo bežali pred kritičnimi naravnimi razmerami. Izpostavila je človečnost, ki nas obvezuje, da ohranjamo vrednote dobrega in solidarnega, ki pa jih moramo tudi udejanjiti. Dotaknila se je zgodb ljudi, ki so doživeli nekaj hudega in v drugačnem svetu iščejo nekaj dobrega. Kot pravi, lahko k temu prispeva vsak, pa naj bo to le s prijaznostjo in spoštljivim odnosom.

Kako naprej, če bodo begunci ostali v našem okolju

Poleg pozitivnih zgodb so se odprla tudi mnoga druga vprašanja, kot so nasilje beguncev, kako pristopiti, v kolikor bodo begunci ostajali med nami in številna druga. Kot so se zbrani strinjali, do nasilja prihaja predvsem zaradi nespoštljivega odnosa do beguncev in neizpolnjenih pričakovanj beguncev, ko pridejo v Evropo. Za vključevanje in sobivanje bodo po mnenju zbranih potrebni dobri programi, ki bodo vključevali obe strani, tako begunce kot tudi večinsko prebivalstvo. 

Po delitvi izkušenj so za zbrane pripravili tudi multikulturno kulinarično doživetje in na tak način prikazali eno izmed možnosti vključevanja migrantov v lokalno okolje. Za kuharske specialitete z arabskim pridihom je poskrbel afganistanski kuhar.  

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      27.01.2016 ob 12:12 brainwash gost

      So meli brainwashing

      5 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. Za komentiranje se morate prijaviti!
    3. gost
      27.01.2016 ob 13:06 Del R gost

      Ka pa ostale tematike boste tudi kdaj zajeli .Velika stopnja brezposelnosti,(duševna/ekonomska) stiska ljudi,gospodarska nerazvitost, posledično odhajanje mladih s Prekmurja oz. z države, ter še in še... Ali je posluh samo za take tematike, ne pozabimo seveda še diskriminacije enih manjših o katerih se praktično nonstop govori. Kaj pa ostali /pravi( državljani? Ti niso pač pomembni.

      17 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. Za komentiranje se morate prijaviti!
    5. gost
      27.01.2016 ob 13:48 LFL gost

      Vsi samo govorijo in NAKLADAJO koliko tisoč jih je prešlo Slovenijo gor na Švedsko Dansko Nemčijo v Avstrijo.Nihče pa ne omenja koliko jih je že prijelo za kakšno DELO.vsi pa špilajo Turiste na račun Europe. DO KDAJ. V SLO pa takšni magarci kot je g.HANŽEK iz ZL bijih v SLO vzel 2oo ooo tisoč. Tile iz ZL so itak vsi prizadeti in cela levica z njimi vred. 130 milijonov eur. so do zdaj stali migranti našo državo. Za nas pa ni denarja. Še je treba malo zategnit PAS so besede finančnega ministra MRAMORJA.Samo pri sebi ne ŠPARA.Da ne navajam ostalih ministrov in paštetašov ITD ITD ITD........ Do kdaj SLOVENCI do kdaj in za koga.

      23 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. Za komentiranje se morate prijaviti!
    7. gost
      27.01.2016 ob 14:05 Smrkci gost

      Migranti gor migranti dol,čisto enostavno bi jaz naredil,na mejo vojsko,kako prestopi mejo migrant tako vojak lahko strelja.

      24 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. Za komentiranje se morate prijaviti!

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.