Tina Vrdjuka meni, da mora vsak glasbenik biti sam svoj največji oboževalec, saj je to edina pot do uspeha.

Tina, kakšen je začetek tvoje glasbene poti in kako piliš svoj vokal?

Moja glasbena pot se je začela že pred kakšnimi 18-imi leti, ko sem se sploh začela zavedati sveta okoli sebe in spregovorila prve besede. No, lahko bi povedala, da sem pela že prej, kot sem sploh začela govoriti. Tako sem že zelo zgodaj prirejala razne »koncerte«, katerih se je redno udeleževala domača publika in poslušala moje petje.

Foto: Aleš Gjerkeš (www.imaging.si)

Glasbene šole nisem nikoli obiskovala, prav tako ne solo petja. Tega sicer nameravam obiskovati v bližnji prihodnosti. Z javnim nastopanjem pa sem začela lani, ko sem spoznala Romana Sarjaša, s katerim sva začela aktivno sodelovati.

V prvem prispevku Pom-muzika je David Ficko omenil, da je njegov največji oboževalec njegov oče. Kdo pa je tvoj največji oboževalec, ki te vzpodbuja na tvoji poti?

Mislim, da imam kar veliko oboževalcev. Moji prijatelji, družina, profesorji… V glavnem moji oboževalci so vsi, oz. velika večina vseh, ki poznajo mene, moje želje, cilje, moj talent… Vseeno pa menim, da moraš biti sam svoj največji oboževalec. To je edina pot do uspeha.

Kakšni so bili tvoji občutki, ko si prvič nastopila? Kako se s tremo pred in med nastopi?

Prvič sem javno nastopala, ko smo imeli s šolo predstavo »Nine faces of love«. Tedaj mi je nastopanje povzročalo še kar precej treme, saj sem bila precej neizkušena, ampak z vsakim nastopom se je ta trema zmanjševala, in danes bi lahko rekla, da me na nastopih le še redkokdaj spremlja. Sčasoma se privadiš na nastope in vse bolj se ti zdijo le neke vrste zabava.

Do sedaj si že kar nekajkrat nastopala. Kateri tvoj nastop ti je ostal najbolj v spominu do danes in zakaj? S katerim glasbenikom si se najbolje ujela?

Polno nastopov mi je ostalo v spominu, saj je na vsakem koncertu zabavno in se vedno kaj dogaja. Morda bi lahko posebej izpostavila Božični dobrodelni koncert na Ekonomski šoli v Murski Soboti, ko sem nastopila z Galom Gjurinom. Na enem dobrodelnem koncertu pa sem spoznala tudi Tinkaro Kovač, kar mi je seveda bilo v veliko čast, saj je Tinkara po mojem mnenju ena izmed najboljših glasbenic v Sloveniji. Ne morem pa mimo tega, da smo igrali tudi z bendom Zorana Predina, ki so prav tako vrhunski glasbeniki.

Najbolj sem se seveda ujela z Art Music Orchestra, s katerimi sodelujemo že več kot pol leta. Za nami je že kar nekaj nastopov in koncertov po celi Sloveniji in lahko bi rekla, da se dobro ujemamo in tudi uspešno sodelujemo. Kaj je temu vzrok, bi težko povedala. Verjetno isti cilji in skupna želja po uspehu ter seveda ljubezen do glasbe.

Imaš morda kakšno posebno željo s kom bi v prihodnosti želela posneti duet? Morda celo kakšne nerealne sanje o kakšnem duetu?

Lahko bi naštela kar nekaj glasbenikov, s katerimi bi želela posneti kak duet. Seveda je polno takih želja. Meni se nobena ne zdi nerealna. Menim da je s pravim pristopom vse mogoče.

Ain't no sunshine (cover) – Tina Vrdjuka

Trenutno še obiskuješ Gimnazijo Murska Sobota. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost glede šolanja in kakšni so načrti glede tvoje pevske kariere?

Imam kar velike načrte. Letos nameravam začeti študij medicine v Ljubljani, upam seveda, da bom sprejeta. Glede pevske kariere pa me v prihodnosti čaka še marsikaj. Želim čim več nastopati, posneti čim več dobre glasbe in se seveda postopoma uveljavljati – tako doma kot v tujini.

Delaš trenutno na kakšnem novem komadu ali pa se morda obeta kakšno novo sodelovanje morda s kakšnim glasbenikom oz. glasbenico? Kakšne načrte imate z Art Music Orchestra?

Snema se nov komad, ki bo prišel ven v naslednjih tednih, upam pa, da mu bo sledilo še polno drugih komadov in tudi kakšno glasbeno sodelovanje. Z Art Music Orchestra želimo še naprej sodelovati. Morda malo manj, saj želim v bližnji prihodnosti ustanoviti svoj bend, toda sodelovanje med nami se bo seveda nadaljevalo. Če nas želite slišati v živo, ste seveda vabljeni, da se udeležite kakšnega našega koncerta.