Moderni mit, da je kitajski zid viden iz vesolja, je začel širiti Richard  Halliburton v knjigi svetovna čudesa iz leta 1938. Ob dodatnih neutemeljenih trditvah so svoje dodali še možje iz NASE in mit je bil rojen. A v resnici je zid zaradi tega, ker je ožji od desetih metrov in podobne barve kot pokrajina nemogoče opazovati iz vesolja s prostim očesom.

Iz Pekinga je najbolj obiskani del zidu pri Badalingu oddaljen dve uri vožnje z avtobusom.

A pripravite se na izjemno vročino (sam sem bil v avgustu) in neizmerno gnečo na samem zidu, kar je razvidno tudi iz fotografij. Ob vstopu vas čaka ura in pol hoje do točke, od koder je viden velik del zidu. Šele ko v živo zagledaš to čudo sveta, ti je jasno, zakaj toliko pompa okoli tega. Nepredstavljivo je kako so gradili čez to hribovito pokrajino 6260 kilometrov dolgi zid, ki je na določenih mestih prekinjen in mu še dodatno dolžino prinesejo naravne ovire. Skupaj je za obrambo kitajske pred nomadi bil zid dolg 8852 kilometra, grajen in vzdrževan od 5. do 16. stoletja.

Če ob vseh dolžinah dodamo še to, da je zid v povprečju visok 7,8 in širok 6,7 metrov, nam postane jasno, da je taka gradnja praktično neponovljiva. Če boste obiskali zid, se odločite za sekcijo pri Mutianyu, ki je manj oblegan. Sloviti kitajski voditelj Mao Zedong je izjavil, da "nisi pravi moški, dokler nisi splezal na Kitajski zid".