https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Evropa 2020: Učinkovito izpeljane reforme za zmanjšanje brezposelnosti

22.09.2011 ob 10:20  

V okviru strategije Evropske unije za prihodnje desetletje je ena od sedmih pobud Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta. Razlogi za ta program je deset odstotna brezposelnost aktivnega prebivalstva, za boljše razmere na trgu dela pa se bo izvajalo kar nekaj ukrepov.

S tem programom želi Komisija uresničiti cilj Evropske unije na področju zaposlovanja do leta 2020, ki je vsaj 75-odstotna stopnja zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva (20–64 let). Trenutno je namreč v Evropski uniji brez dela kar 23 milijonov ljudi, kar predstavlja 10 odstotkov aktivnega prebivalstva. Po letu 2012 bo število delovno sposobnega prebivalstva padalo, zato je treba povečati stopnjo zaposlenosti in s tem zagotoviti vzdržnost sistema socialnega varstva, nova delovna mesta pa so nujna tudi za rast in konkurenčnost gospodarstva.

Z reformami do prožne varnosti

Eden izmed ukrepov, ki naj bi zmanjšal brezposelnost, je hitrejše izvajanje reform za večjo prožnost in varnost trga dela. In kako bo to v Sloveniji zgledalo v praksi? "Uveljavljanje varne prožnosti na trgu dela pomeni usklajeno delovanje politik na področju delovnih razmerij, socialnih transferjev, aktivne politike zaposlovanja in vseživljenjskega učenja, katerih namen je povečanje fleksibilnosti trga dela, podjetij in delovni razmerij ter hkrati ohranitev socialne varnosti zaposlenih in prebivalstva.

Osnovni namen koncepta varne prožnosti je omogočiti delodajalcem hitrejšo prilagoditev razmeram na trgu dela, iskalcem zaposlitve pa hitrejši prehod med delovnimi mesti oziroma delodajalci ter jim med iskanjem zaposlitve zagotoviti socialno varnost," pravi Damjana Košir, generalna direktorica direktorata na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Z letom 2011 je tako v Sloveniji začel veljati zakon o urejanju trga dela, ki na novo ureja področje socialne varnosti brezposelnih, storitve na trgu dela - vseživljenjsko karierno orientacijo in posredovanje zaposlitve, in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Zakon v celoti upošteva načela varne prožnosti. "Tudi s spremembami zakona o delovnih razmerjih bi bilo potrebno slediti tem načelom, saj sedanja ureditev vodi v vse večjo dualnost na trgu dela - po eno strani so zelo zaščiteni tisti, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas veliko pravic, ostali - zaposleni za določen čas, mladi, in starejši, če postanejo brezposelni - pa ostajajo ujeti v razne fleksibilne oblike dela (za določen čas, podjemne pogodbe, študentsko delo ipd.)," dodaja Koširjeva.

S pomočjo evropskih sredstev blažijo brezposelnost

Ostali ukrepi, ki naj bi premaknili »voz na bolje« so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boljših delovnih pogojev, ustrezna znanja za delovna mesta sedanjosti in prihodnosti ter ugodne razmere za odpiranje novih delovnih mest. In kako slednje doseči zdaj v kriznem času? "Na področju trga dela in zaposlovanja si prizadevamo, da v tem času zagotavljamo dovolj sredstev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so prednostno namenjeni brezposelnim, deloma pa tudi zaposlenim.

S temi ukrepi, ki so v veliki meri sofinancirani tudi iz evropskega socialnega sklada, zagotavljamo informiranje, motiviranje, pridobivanje veščin iskanja zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje za potrebe novih delovnih mest, subvencije za zaposlitev in samozaposlitev, ter posebne programe delovne in socialne vključenosti za najtežje zaposlitve skupine brezposelnih. S tem dajemo ljudem možnost prilagajanja novim zahtevam trga dela, delodajalcem pa ustrezno usposobljene delavce," pravi Koširjeva in izpostavlja še zakon o socialnem podjetništvu, ki je kot pravi poseben izziv, katerega namen je zagotoviti ustrezen pravni okvir in podporo razvoju socialnih podjetij in kreiranju delovnih mest v teh podjetjih.

Najbolj iskani poklici v Sloveniji in Evropi

V času, ko je na razpolago malo delovnih mest, je še toliko bolj pomembno, kakšen poklic imamo. Na seznamu seznamu poklicev, ki so v Sloveniji najbolj iskani, so tako delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarji, varilci, elektroinštalaterji, tesarji, gradbeni delavci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, prodajalci ter čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah.

Suficitarni poklici oziroma tisti, za katere ni razpisanih veliko delovnih mest, so predvsem poklici s področja humanistike, administratorji, referenti, ekonomisti, upravni organizatorji ter poklici s področja tekstila in usnjarstva.

Najbolj iskani kadri v Evropi pa so strojni inženirji in tehniki, računalniški inženirji, menedžerji enote za prodajo in trženje, pomočniki v kuhinji in restavraciji, sistemski inženirji in programerji, drugi računalniški strokovnjaki, vodje strežbe, natakarji, mešalci pijač, kuharji, prodajalci ter varilci in rezkalci.

Cilje je ob sprejemu ustreznih reformnih ukrepov in zakonodaje možno doseči

Glede na to, da je do konca zastavljene strategije samo še nekaj več kot osem let in v Sloveniji še vedno vlada kriza, koliko je sploh realno, da dosežemo cilje na področju dela? "Trenutna brezposelnost v Sloveniji je posledica kriznih razmer, stanja v slovenskem gospodarstvu, ki  ni le posledica krize, in strukturnih sprememb. Slovensko prebivalstvo se stara in potrebna je reforma pokojninskega sistema in povečevanje starosti ob vstopu v upokojitev. Slovenija je po kazalniku deleža starih med 55 in 64 let, ki so še zaposleni, med najslabšimi v Evropi - pri nas dela le okrog 35 odstotkov ljudi iz te starostne skupine, v povprečju v Evropi skoraj 50 odstotkov, v nekaterih skandinavskih deželah preko 60 odstotkov. Ob sprejemu ustreznih reformnih ukrepov in zakonodaje je ta cilj možno doseči," je prepričana Koširjeva.

Foto: sxc.hu

  -----------------------------------------------------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

http://www.evropa.gov.si

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.