Včeraj je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota gostila permakulturnega oblikovalca Tomislava Gjerkeša, ki je navzočim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka.

Permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih prejšnjega stoletja. "V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je trenutno v ponatisu. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive," je še povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture.

Permakultura je nastala v naravi

"Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji," je nadaljeval Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem". Oblikovalec permakulutre je predstavil še področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose.

V nadaljevanju se je Gjerkeš še spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. "Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes," je pojasnil Gjerkeš, ki omenil še Avstrijca Seppa Holzera, ki je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami.

Tomislav Gjerkeš, ki že pet let živi na Halozah, kjer ima štiri hektarje pridelovalne površine, je ob izčrpnem predavanju priložnost izkoristil še za prikaz fotografij nekaj uspešnih primerov njegove postavitve ekosistema, s katero se tudi največ ukvarja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...