Sinoči je v klubu Pac potekal literarni večer s pisateljem in scenaristom Tomažem Letnarjem, ki je predstavil roman Jedci trupel, v katerem izstopa kritika medijske kulture. Pogovor s pisateljem je vodil Robert Titan Felix.

V romanu najbolj izstopa jezik, ki je bogat z metaforami, slog je natančno dodelan. Avtor sam pravi, da je dobra zgodba predpogoj za pisanje knjige, a ni vseeno, kako jo avtor pove – jezik je ključnega pomena.

Mediji izkoriščajo človeške tragedije

V romanu se razvija zgodba o novinarju Arnetu, moškem v srednjih letih z neizpolnjenimi sanjami in ženo, ki se je je zdavnaj naveličal. Njegova tragedija se prične z neuspelim spolnim aktom z neznanko v dvigalu, ki ga posname skrita kamera. Po incidentu se mu podre svet; zapusti ga žena, sin se obesi, hči se odreče priimku …

Protagonist se zateče na samotni otok, kjer ga mediji ne dosežejo. V romanu se pojavi še en Arne, pri čemer avtor pušča odprto možnost, ali gre za dva človeka, ali pa je oseba samo ena. Na koncu zgodbe Arne ugotovi, da je v bistvu samo ljubezen tista, za katero je vredno živeti. Konec zgodbe je odprt.

Tomaž Letnar: Začutil sem odgovornost pisati

Na vprašanje, zakaj je sploh napisal to zgodbo, avtor odgovori: "Začutil sem odgovornost, da moram napisati zgodbo. Vsakodnevno smo lahko priča, kako družbeni dogodki, prikazani skozi medije, vplivajo tudi na osebno življenje." Z Jedci trupel tako avtor opozarja na medijsko kulturo in svoj odnos do le-teh ponazori s primero: "Z mediji je tako kot z ljubeznijo – je kot nož; z njim lahko režež kruh, lahko pa tudi ubijaš."

Več fotografij v spodnji galeriji ...