Ko na veliko noč končno dežuje

Kako dolgo že ni bilo dežja? Od lanskega oktobra? Poleg celotne krize, ki jo politiki tako na veliko napihujejo in vsega hudega in zla, ki nas čakata, nam sedaj pesti še suša. Pomurje, zibelko poljedelstva, tako letos po napovedih čaka slaba letina.

Dolgo pričakovani dež, za katerega smo skoraj da ne plesali okrog ognja na način, kot to počnejo Indijanci, je končno prišel tudi do nas. Kdaj? Na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. Praznik, ki nam na mizo prinese vsako leto iste dobrote, praznik, ko se mogoče vsaj enkrat na leto odločimo obiskati sveto mašo in praznik, ko se delovni teden – vsaj za nekatere – začne šele v torek.

Velika noč torej predstavlja skoraj idealno priložnost, da se odpravimo na kakšen izlet, na kakšen obisk ali pa počnemo nekaj, za kar nam zaradi natrpanega urnika skozi celotno leto preprosto zmanjka časa. In čeprav je velikonočni čas omejen z določeno tradicijo, ki se razlikuje od države do države, recimo strogi post na veliki petek, blagoslov jedil na veliko soboto, nedeljski zajtrk ter nedelo na velikonočni ponedeljek, se zgodi, da katero izmed teh pravil preprosto prekršimo. Naj mi tega ne zameri noben vernik, ki se strogo drži »velikonočnih pravil«, a čas gre naprej in ljudje se spreminjamo, prav tako kot se spreminja datum praznovanja tega velikega praznika. Velika noč je namreč premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči pa so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni, tako datum velike noči pade enkrat med 22. marcem in 25. aprilom, pred tem datumom pa velja 40-dnevni post. Mimogrede: ste se v tem času odrekli čemu? Recimo alkoholu?

Kaj vse torej velika noč prinese poleg šunke, ki simbolizira Kristusovo telo, hrena, ki predstavlja žeblje, potice, ki spominjajo na trnovo krono in pirhov, ki simbolizirajo kaplje krvi in tudi vstajenje, ponovno stvarjenje, upanje, zavetje, varnost, ljubezen in prijateljstvo? Letos dolgo pričakovani dež. Pa naj nas to ne moti. Vseeno izkoristimo ta čas zase. Mogoče nam ne bo uspelo iti na dolgo načrtovan izlet z družino, nam bo pa vseeno ostal čas, ki ga bomo lahko preživeli skupaj. Nič ne bo narobe, če bomo skupaj sedli za mizo in opravili tradicionalni velikonočni zajtrk, prav tako pa ne bo nič narobe, če bomo cel dan presedeli doma pred televizijo, skupaj, si ogledali film ali dva in končno po dolgem času lahko povedali, da smo praznike preživeli skupaj. Saj veste: pesti nas kriza in mogoče nam prihodnje leto vzamejo še kakšen dodaten praznik.

Vladne napovedi rezov v sociali namreč burijo marsikatero domišljijo, tako je neznani avtor sestavil svoje predloge vladi o tem, katere dela proste dneve se splača obdržati in pri katerih bomo dodatno privarčevali. Pa poglejmo, kaj meni o veliki noči:

Velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč. Nedelja je tako dela prost dan in imamo dovolj časa, da se odpočijemo in malo velikonočno popraznujemo. Ponedeljek naj bo lepo delovni dan, da izgubimo nekaj kalorij in tako prispevamo kaj tudi za svoje zdravje. Tisti, ki pa doma na mizo že več nimajo kaj dati, pa bodo tudi zadovoljni, da se na delovnem mestu, če ga seveda še imajo, malo zamotijo in tako vsaj za kratek čas pozabijo na svojo nesrečo. Tisti brez zaposlitve in pa največji del upokojencev pa tako nimajo prav nobenega razloga za praznovanje.

Pa velikonočni zajček? Prepustite se domišljiji. (in se malo pozabavajte TUKAJ)

Foto: sxc.hu