Mi plačujemo dovolj, vi delate bolje!

Ste za dojenčke ali proti dojenčkom?

Dvajset let po propadu socializma je naša slepa pega še vedno naše priučeno zaupanje v oblast in uradništvo. Pri izboljševanju države ponavadi že na začetku privzamemo, da naša malika delata idealno. Da trošita racionalno. In da moramo zato vsako novo željo tudi plačati z novimi davki. 

Ugovor - mi plačujemo dovolj, vi delajte bolje - se v javni polemiki še vedno pojavlja zelo redko, pa čeprav se od nas to v službah pričakuje čisto vsak dan. Naučili smo se, da smo zaposleni zaradi ljudi, ki kupujejo rezultate našega dela; ne pa tudi, da čisto enako velja za oblast in uradništvo. Mi smo smisel njihovega dela in zato so enaka pričakovanja - boljših učinkov za zmernejšo ceno - kot veljajo v službi za nas poštena tudi do njih. 

Nov komunalni prispevek za pse je točno to, kar potrebujemo. Ne bi mogel priti ob boljšem času. Razen med vojno za Slovenijo. Je ilustrativen primer neumnosti v morju norosti, ki odpira dileme, kot npr. ali ste za higieno ali ste proti higieni? Ali ste za dojenčke ali proti dojenčkom? Ali naj oblast čisti pasje iztrebke ali naj se zadušimo v njih? To so te lažne izbire. To je to nezrelo emocionalno izsiljevanje volilk in volilcev, prisotno na vsakem vogalu naše oblasti.

Prenehajmo se že obnašati, kot da smo normalna država. In začnimo že enkrat z brutalnim, neoliberalnim izkoriščanjem birokrata po davkoplačevalcu!

Če se ljudje ne želijo zadušiti v pasjih iztrebkih to ne pomeni, da komunalne službe že niso plačane dovolj, da jih počistijo. In če ljudem ni vseeno za živali to tudi ne pomeni, da jim občina že ne pobere dovolj denarja, da lahko vzdržuje zavetišče. 

Katerakoli dva bizarna vladna urada si lahko izmislite - je njuno delovanje zelo verjetno dražje od celotnega izplena novega davka, ki je ocenjen na dva milijona. Nek Urad za mladino ima 3.8 milijona proračunskih sredstev, nek drug Urad za enake možnosti pa financiramo s pol milijona. Zakaj ravno dva urada? Ker je tu prihranek najenostavnejši. Optimizacije procesov niso potrebne. Prenos pristojnosti je trivijalen. Lahko se ju preprosto ukine.

Če ne za nas, pa za pse.

Tomaž Štih je avtor bloga LIBERTAREC.