Socialna država in transparentnost

Nahajamo se v časih, kjer je velikokrat izpostavljen pomen socialne države in bližanje se konca le-te. Tako se je vredno vprašati, ali sploh potrebujemo socialno državo?

Odgovor je, brez dvoma potrebujemo socialno državo. Ideja je naravnost enkratna, del svojega prihodka vsak državljan prispeva v skupno vrečo, iz katere je zagotovljena socialna varnost vseh nas, predvsem v trenutkih nesreče, izpada prihodka, študija, nosečnosti ipd. Vsekakor ni lepšega, kot notranji občutek varnosti, da ne boš prepuščen samemu sebi, če se ti zgodi nesreča ali nezgoda, ali da bi z nezgodo prišel račun, ki ga ne bi mogel poravnati, mogoče celo ne v celotnem življenjskem obdobju. Prav je, da smo ljudje med seboj solidarni. Vsekakor pa mora biti sistem socialne države postavljen izjemno pametno.

V zgodovini se je socializem pokazal kot neučinkovit sistem, tako z vidika izgube zdravega odnosa do lastnine (ker je pač vse skupno), nižje produktivnosti, kot tudi zaradi pojava diktature in podobnih konceptov vladanja, ki lahko sodijo samo še v zgodovinske učbenike. Sicer pa je res, da noben sistem ni dober ali slab, človek je tisti, ki mu dodeli predznak s svojim vedenjem. Tako tudi kapitalizem v obliki, kot ga poznamo danes, ne bo več dolgo preživel (no, pri nas takšnega pravega kapitalizma sploh nimamo). Imeti sistem, ki je preveč podoben džungli ni smotrno, saj se ne gradi na kakovosti življenja, vendar za prisiljenem nenehnem pehanju za materialnimi dobrinami, nezdravem tekmovanju, individualnosti ipd. Prav tako se pojavi drugačna oblika »diktature«, ker imajo v rokah taktirko tisti, kamor se koncentrira premoženje, zadaj pa je redko sorazmerno zagotovljena ustrezna dodana vrednost (npr. Wall Street čarovnije).

Odgovor bolj smotrnega sistema je seveda v srednji poti, saj je že dolgo znano, da noben ekstrem dolgoročno ni zdrav. Informacijska revolucija je tista, ki bo prvič v zgodovini omogočila to srednjo pot, predvsem z dokaj enakomerno distribucijo informacij, možnostjo transparentnega delovanja, dvigom ravni zavesti ipd.Tehnologija je napredovala do te stopnje, da kmalu ne bo več možno pot pretvezo socialne države polniti svoje žepe, vendar bomo lahko resnično oblikovali zdravo socialno državo – in s tem bo lepše življenje za vse nas; to je že uspelo nekaterim skandinavskim državam.

Trenutno naj bi doma sicer imeli neko obliko socialne države. Problem je le, ker sistem ni dovolj dobro postavljen; predvsem ni transparenten. Značilnost ljudi pa je, da so krvavi pod kožo in tako iščejo možnosti, kako sistem zlorabiti. Tako je socialna država posiljena, zlorabljena, izkoriščana, pretepena. Namesto, da bi bili ljudje hvaležni za koncept solidarnosti, ga velikokrat s kratkoročnim pogledom izkoristijo. Malo ljudi na vrhu močno izkoristi  sistem (tisti, ki so pri »koritu«), večina ostalih ljudi pa vsak po malo. Ko govorim o ljudeh, govorim o prevelikem odstotku državljanov, ki si rečejo Zakaj ne bi, če je možnost, saj drugi tudi to delajo. Kot takšno izkoriščanje lahko štejemo že spanje na delovnem mestu, kaj šele dostop do neupravičenih subvencij ali krajo skupnega premoženja.

Ampak vse to je kratkoročni pogled, ki vodi v nevzdržno situacijo, kjer slej kot prej vse vrag vzame, zagotovo pa socialno državo. Če ni dovolj velike stopnje zavesti in razumevanja socialne države, kot je to na primer v nekaterih skandinavskih državah (se ne briše računov pri storitvah, plačuje vse davke, alokacija zbranih sredstev je smiselna ipd.), obstaja samo ena možnost, kako postaviti učinkovito socialno državo. To je, da imamo transparenten sistem, z jasno postavljenimi pravili in doslednim izvajanjem pravil (pravna država). Absolutno sem pripravljen velik del svojega dohodka (preko prispevkov, DDV, ipd.) nameniti za socialno državo in skupno dobrobit ter za občutek varnosti, če me doleti nesreča, vendar pa želim transparenten sistem, kam gre denar, zakaj gre nekomu in da gre izključno tistim, kateri so resnično upravičeni do pomoči v nekem trenutku; to so tisti, ki bi jim v danem trenutku tudi sam ponudil finančno pomoč iz solidarnosti, če bi imeli čisti kapitalizem. Javne storitve, ki jih plačujemo preko davkov, pa morajo seveda biti tudi na ustreznem nivoju.

Bolj, kot kazati s prstom na posameznike, ki imajo zastarele vzorce delovanja in izkoriščanja, je potrebno postaviti nov in jasen sistem socialne države, ki temelji na glavni vrednoti in to je transparentnosti. Prav tako mora začeti učinkovito delovati pravna država, ki ustrezno sankcionira vse, ki ropajo in izkoriščajo sistem medsebojne solidarnosti; pa naj bo njihova funkcija še tako ugledna. Skratka, kapitalizem je potrebno nadgraditi z zdravim konceptom socialne države in ustrezne regulacije, kjer se koncentrira levji del premoženja, pri tem, da to seveda ne prinaša koristi politikom (zopet je ključna transparentnosti). Poleg postavitve ustreznega transparentnega sistema, pa je potrebno graditi tudi na novih, bolj zdravih splošnih vrednotah naroda – ravni zavesti. Pomembno je, da se vsi dobro zavemo, da je socialna država v dobro nas vseh in če ne bomo vsi delali v skupno dobro, slej kot prej ne bo več socialne države – ali bomo prisiljeni v kruti kapitalizem, ali pa bodo drugi povedali, kakšen sistem bomo imeli.

Vsako uničevanje javne lastnine (cest, igrišč ipd.), vsako odnašanje toaletnega papirja in pisal iz podjetja ali javne uprave, vsako spanje na delovnem mestu, vsaka neplačana vožnja z javnim prevozom, vsak pridobljen nezaslužen dodatek, prekomerna poraba zdravil, preveč dolgo študiranje, neupravičene bolniške ipd. na tisoče je možnosti, kako lahko posiljujemo socialno državo in dolgoročno sami sebi pljuvamo v skledo;  da ne govorimo o tem, kakšne smrtne rane dobiva socialna država, če iz skupne blagajne kar direktno kdo odnese denar za sončenje v Dubaju. To je denar vseh nas, za solidarno in kakovostno življenje. Verjetno vam je pomembno, kaj se dogaja z vašim denarjem?

Če imamo dovolj močen zakaj, ki ni naj namesto mene ustvarja nekdo drug, vendardajmo vsi nekaj za skupno dobro, lahko zgradimo socialno državo tudi na pravih vrednotah. Vedno se moramo zavedati, da če nekaj dobimo, je to moral ustvariti nekdo drug, ali pa se je morala država zadolžiti, sploh če nima naravnih virov ali druge strateške dodane vrednosti na mednarodnem trgu. Več dolga pomeni dolgoročno večja verjetnost novodobnega suženjstva; če ne bo kakovostnega življenja v državi, bomo tudi sami težko kakovostno živeli.

Najprej moramo zadeve razčistiti pri sebi in sami zase ustvarjati dodano vrednost. Vse se začne pri individualni odgovornosti in temu, da na zdravih in transparentnih temeljih poskrbimo zase. Ustvarjamo, ne izkoriščamo. Še predno bi pridobili kaj, kar ni posledica naše lastne ustvarjene vrednosti (razen dediščine ali loterije), nas mora tako močno zapeči vest, da gremo raje razvijati svoje talente.

Za individualno odgovornostjo, pride družbena odgovornost . Ta je zdravilo za kapitalizem in od nas zahteva, da se borimo za vse. Zakaj? Kot omenjeno, boljše kot je življenje v državi, boljše je tudi naše življenje; živ dokaz za to je finančna kriza, ki že leta povzroča vsesplošno depresijo. Nič kaj lepo ni življenje v takšni državi. Družbena odgovornost od nas tudi zahteva, da se borimo za zdrav in transparenten sistem. Ko bo vsak dobil letno poročilo, koliko je vplačal v skupno blagajno, kaj je dobil kdo iz nje, zakaj in kako, ko bo znano za vsak evro, kam gre in zakaj, bomo bistveno bolj konkurenčna, predvsem pa manj zadolžena država. Predvsem pa bomo državi lahko resnično rekli socialna država. Dolgoročno pa bo ob kombinaciji spodbujanja tolerance, tehnologije, talenta, podjetnosti, drznosti, interdisciplinarnosti in mednarodnega pogleda življenje v naši državi resnično sanjsko.

Nujno je, da smo družbeno aktivni – več, kot nas bo za transparenten in zdrav sistem, prej bo ta tudi postavljen. Če nekdo ni za transparenten sistem, verjetno nekaj skriva. Dobro se ve. Bolj, kot nekdo skriva svoje posle, izvor premoženja ipd., bolj kot so izjave pomešane, dvoumne, bolj kot nekdo ščuva ljudstvo proti varčevalnim ukrepom, ki so nujni v tem trenutku, več je zadaj verjetno nepravilnosti, izkoriščanja in pretvez. Če nimaš kaj skrivati, to z veseljem poveš in pokažeš.

V učinkoviti socialni državi bomo, ko bo vsak, ki upravlja z našim skupnim premoženjem (državni uradniki, zdravniki, učitelji, sindikati…) brez problema pokazal, tako svoje premoženjsko stanje, kot tudi kaj se dogaja z denarjem, ki ga dajemo v skupno vrečo, pa naj bo ta iz plačanih prispevkov, dobičkov, članarin ali zbran kako drugače.

Skupaj se moramo boriti za zdravo socialno državo. Gre za izjemen koncept solidarnosti, ki vodi v kakovost življenja vsakega izmed nas. Vendar zgolj, če je sistem dovolj trdno in transparentno postavljen, da ga ni moč izkoriščati, ne na veliki nogi, ne z vsakdanjimi malenkostmi.

www.blazkos.com