Juhuhu, počitnice so tu!

Končno! Prišel je junij in z njim zadnji vzdihljaji v šolskih klopeh. In kaj je danes? Ja, torek je. Ampak kaj drugo je še danes? Lep sončen dan vendar! Pa kaj še? Šole prost dan! In kdaj gremo spet v šolo? Šele septembra! Veselje za vse šolarje, dijake in kmalu tudi za študente ter včasih velika nočna mora za starše. Pa poglejmo, čemu je to tako.

Pustimo danes gospodarsko krizo, finančne reze v javnem sektorju ter vedno hujše razmere v šolstvu. Vsak kovanec ima dve plati in to področje ni nobena izjema – vsak bo zagovarjal svoj prav in to podkrepil s konkretnimi argumenti s težo. Zakaj ločene zimske počitnice? Zakaj nižanje plač zaposlenim v šolstvu? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zato.

Letos so se šolske poletne počitnice začele malo prej kot običajno. Krivec za to je splet okoliščin in eden izmed tistih dni, ki bi jih naša vlada najraje črtala: praznik. Običajno je zadnji šolski dan 24. junij, ker pa je letošnji dan državnosti padel na ponedeljek, so se počitnice začele malo prej. Seveda v veliko veselje vseh šolarjev in dijakov, ki so uspešno zaključili tekoče šolsko leto. Zadnja spraševanja, zadnji pisni izdelki, zaključevanje ocen in na koncu delitev spričeval. Juhu! Končno!

Od veselja so torbe letele neposredno v najbolj temen kot v hiši, vred z zvezki, če so učenci le te sploh imeli – saj veste: razpasla se je miselnost, da lastni zapiski niti malo niso tako dobri kot zapiski najbolj pridnih učencev in dijakov v razredu ter da se iz tujih zapiskov dosti lažje učimo kot iz svojih neurejenih. Ja itak. Saj teh običajno niti nimamo. Sicer pa to navsezadnje niti ni pomembno! Končno se spet začne čas, ko ni treba vsako jutro zgodaj vstati. Čas, ko je budilka sumljivo nema in nas zbudi mogoče šele poštar, ki ob 11. uri pozvoni, ker je prinesel priporočeno pošto. Blagor poštarju, ne? Če nas ne bi zbudil, bi verjetno spali še danes, čeprav smo šli spat že predvčerajšnjim. Čez teden staršev ni, zato tudi ni »nevarnosti«, da bi nas kdo prisilno potegnil iz postelje in nam naložil kakšno delo.

Začel se je torej najlepši čas v letu za šolarje in dijake. Ne trdim, da ni izjem, ki si najdejo kakšno delo preko študentskega servisa in podobno ter zaradi tega morajo zgodaj vstajati, delati to in ono tam in tam s tistim in onim, vendar velika večina izkoristi vsaj del počitnic za uživanje in popoln odklop. Dolgo spanje, poležavanje, druženje, obisk kopališč, polna igrišča, parki,… res popolno, če pomislimo na to, da so šolarji od septembra do junija dan za dnem obremenjeni z raznimi nalogami, učenjem, testi in podobno. Verjemite, to otrokom in mladim včasih predstavlja večji stres, kot se mi starejši zavedamo. Samo spomnimo se na čas, ko smo mi gulili šolske klopi. Spomnimo se trenutka, preden smo predse dobili test in kako smo se počutili, ko je nastopil dan za spraševanje. Včasih prava nočna mora. In ta nočna mora je sedaj do septembra izsanjana.

FOTO: sxc.hu

Nočna mora pa se te dni začne za marsikaterega starša. Kam s svojim otrokom v času počitnic? Kako ga zaposliti? Kaj mu dati v roke, da ne bo delal bedarij? Raznorazna vprašanja, ki pa včasih do septembra ostanejo neodgovorjena. Dragi starši, verjamem, da vas skrbi, kaj bo z vašimi potomci, ko ste vi v službi ali pa kako drugače odsotni ter zasedeni, vendar je ta skrb odveč! Hiše vam sigurno ne bo zažgal, ker se to z igranjem igric na računalnikih ne more zgoditi, prav tako pa imajo otroci v času počitnic na voljo raznorazne dejavnosti in prireditve, ki jih verjetno ne bodo vseh izpustili. Vaša naloga je edino to, da jih malo usmerite ali pa občasno omenite, da ste slišali, da se takrat in takrat tam dogaja to in to ter da če rabijo prevoz, ste jim na voljo. Verjetno je odveč predlagati tudi to, da se starši med sabo včasih dogovorijo, da en dan prevoz prevzame eden, drugič pa spet drugi. Pustite otrokom torej, da zadihajo na polna pljuča. Pri tem jih vsekakor imejte na očeh, vendar v mejah normalnega. Ni namreč lepšega kot to, da otrok vidi, da mu starši zaupajo.

In skupne počitnice? Vedno starejši otrok = vedno večji odpor proti skupnemu dopustovanju. Mogoče marsikateri mami to ne paše, prav tako marsikateri oče ob tem dobi kakšen siv las, vendar otrok počasi odrašča in če ga pri njegovih 10-ih letih vzamete s sabo na morje, se mogoče že čez nekaj let to več ne bo zgodilo. Vendar takrat ni čas za godrnjanje, temveč čas za sklepanje kompromisov.

Sicer pa kaj bom nakladala. Uživajte! Juhuhuuu, počitnice so končno tu!