Po strelu štartne pištole

Martinova nedelja bo po letu 1996 in letu 2007 še tretjič volilna. Tako se je odločil predsednik parlamenta Gregor Virant in dal kandidatom s svojim strelom iz štartne pištole še skoraj štiri mesece časa za ogrevanje.

Na prvi pogled bodo tokratne predsedniške volitve nedvomno manj zanimive, kot so bile lanske parlamentarne, saj navsezadnje ne odločajo o nosilcu izvršilne oblasti, vrhu tega pa je dosedanji predsednik izraziti favorit.

Pogled od blizu

Slika se deloma spremeni, če pomislimo na razmeroma slabo ozaveščeno dejstvo, da na položaju šefa države v zgodovini samostojne države še nismo doživeli prave menjave. Vsi trije nosilci funkcije so namreč izšli z istega političnega pola. Zlasti prvi in tretji sta tako rekoč z vsem, kar sta počela, poosebljala skoraj popolno pomanjkanje preloma z minulostjo in se celo izrazito dobro počutila v vlogi varuhov ostalin stare, preddemokratične Slovenije. Na ta način je postal predsedniški položaj nekak simbol neodločnosti, da, omlednosti slovenskega prehoda v samostojnost in demokracijo.

Zatorej ni čudno, da velik del Slovencev od predsednika ne pričakuje ničesar več, ker so se predvsem med predsedovanjem sedanjega šefa države navadili, da ne morejo računati na enakovredno obravnavo vseh. In ravno tako ni čudno, da je isti predsednik za bržčas večino Slovencev zadnji porok nestresne običajnosti in varnosti.

Če je tako pomembna funkcija že dvaindvajset let fevd ene politične opcije, postane stvar kajpak zanimiva celo v okviru evropskih primerjav. Takole na pamet se od primerljivih držav spomnim samo še Francije, kjer je desna sredina predsednike zaporedoma postavljala prvih triindvajset let Pete republike. Pri čemer general de Gaulle prvič za predsednika ni bil izvoljen neposredno.

Le dva resna izziva

Monopol političnih sil, ki so stavile na čim bolj neokrnjeno nadaljevanje starega, je bil resno ogrožen le dvakrat. Najprej kar na prvih neposrednih predsedniških volitvah še v jugoslovanskih časih, ko je stal Milan Kučanu nasproti Jože Pučnik. O tem, kako velik je bil izziv, priča neverjetna ihta, s katero so nekateri še pred nekaj dnevi brcali v Pučnikovo truplo. Najbolj pa se je uspehu približala Barbara Brezigar v času jeseni liberalnih demokratov. Zakaj je izvisel Lojze Peterle, ki so mu ankete kot edinemu z desne v precejšnjem delu volilne kampanje obetale prepričljivo zmago, je zapleteno vprašanje. Sam bi stavil na odgovor, da je hotel biti preveč podoben svojima predhodnikoma in si sploh ni prizadeval za odmik od razumevanja predsednika kot varuha starega. Ko so volivci svoje glasove množično namenjali izvirniku in ne kopiji, so ravnali logično.

Tudi letos ne kaže na slovo od ustaljenih vzorcev.  Da v igri ni nikogar, ki bi se mogel meriti z Jožetom Pučnikom, je razumljivo. Ljudi njegovega formata pač nikjer ni v izobilju. A če dosedaj vedno zmagoviti blok zastopa njegov tako rekoč najznačilnejši predstavnik, ki je v minulih petih letih prerasel dobesedno v utelešeno preddemokratično preteklost, je na strani izzivalcev položaj manj jasen. Borut Pahor je imel ničkoliko priložnosti za razhod z demoni včerajšnjega dne. Toda v zadnjem trenutku mu je vedno zmanjkalo poguma. Tudi prejšnji teden, ko je sedanjemu predsedniku priznal “uspešen mandat brez dramatičnih napak”. Morda je pozabil, da volivci, ki delijo takšno mnenje, niti za hip ne bodo pomišljali, komu nameniti svoj glas …

Po drugi strani za predsedniški prelom ne bo dovolj zgolj ponavljanje stališč ene stranke, četudi gre morda za stranko, ki se je v dolgem razvoju najbolj odmaknila od tistega, kar so doslej simbolizirali slovenski predsedniki. Drugačnost bi moral predsedniški kandidat prepričljivo izžarevati tudi osebno. Vsak na svoj način sta jo v svojem času izžarevala Pučnik in Brezigarjeva, Peterle je očitno ni.

Čeprav me v Sloveniji ne more nič več presenetiti, bi nekako domneval, da je veliko državljanov utrujenih od več kot dveh desetletij ponavljanja istega vzorca, ki se lepi na precej desetletij “vaje”. Vprašanje pa je, ali je ponudba za zlom uroka tokrat dovolj vabljiva.

www.casnik.si