Ste jutranji ali večerni tip človeka?

Izjemno zanimiva je raziskava Christopha Randla iz ene izmed nemških priznanih univerz o jutranjih in večernih tipih ljudi. Študija je bila objavljanja tudi v HBR. Njegove raziskave s področja biologije so pokazale, da je vsak človek določen časovni tip z vidika kronologije dneva, se pravi, da je lahko bolj jutranji ali večerni tip. Več kot 50% k temu, kakšen časovni tip smo prispevajo naši geni, kar pomeni, da to lastnost podedujemo.

Jutranji tipi boljši v kariernem svetu

Ljudje, ki so najbolj produktivni zjutraj, torej so jutranji časovni tip, so bolje pozicionirani v kariernem svetu, kot ljudje, ki imajo svoj vrh produktivnosti zvečer. Glavni razlog za to je verjetno, ker imajo zjutraj dovolj časa, da se pripravijo na obveznosti v tekočem dnevu. Medtem, ko drugi komaj vstanejo, jutranji tipi že opravijo polovico nalog. Jutranji ljudje so bolj orientirani k ciljem, so bolj proaktivni in znajo minimizirati ter se soočiti s problemi, obenem pa se tudi hitreje strinjajo z drugimi, so bolj optimistični, stabilni, zavestni in zadovoljni z življenjem. Prav tako naj bi imeli v zgodnjem življenjskem obdobju v šoli boljše ocene, kar vodi do boljših priložnosti v karieri.

Po drugi strani pa so večerni ljudje bolj kreativni, inteligentni, humoristični, ekstrovertirani, a tudi večji pesimisti, bolj depresivni in nevrotični. Njihov največji problem je, ker niso usklajeni z urnikom poslovnega sveta, ki je vsekakor naravnan na zgodnje ure. Zato ima v poslovnem svetu jutranji tip ljudi prednost pred večernimi. Nekatera okolja, kot je recimo akademsko okolje, dopuščajo večjo fleksibilnosti urnika, ki ga lahko prilagodimo svoji notranji uri.

Pomembno je, koliko ur spimo

Včasih so imeli večerni tipi pomembno vlogo, ker so bili predvsem na straži pred nevarnostmi divjega sveta. Danes to v večini ni več potrebno, tako kot v prazgodovini, zato so vsi urniki naravnani na jutranje ure. Danes tako običajno okolica dojema ljudi, ki spijo dlje, kot lene. Zato ima večina šol, korporacij in drugih organizacij zgodnje jutranje ure, kot glavni del delovnega dneva. Nujno pa je, da se začnemo zavedati različnih notranjih časovnih tipov ter omogočimo posameznikom, da prilagodijo svoj delovnik glede na vrhunce produktivnosti.

Namreč geni nam dopuščajo, da spremenimo svoje navade notranje časovne ure za okoli dobro uro. Narediti večjo spremembo pri času vstajanja in vrha produktivnosti, pa je bistveno večji izziv. V primeru, da bi spremenili navade, imamo nekaj orodij. Najbolj pomembno je, ob kateri uri gremo spat in ne dejansko to, koliko ur spimo. Torej, če želimo biti zgodaj pokonci, je najboljše, da gremo zgodaj spat. Prav tako se naša notranja ura prilagaja, glede na to, kdaj smo na svežem zraku. Če gremo ven zgodaj zjutraj, postajamo vedno bolj jutranji tip in nasprotno, če ponočujemo, postajamo vedno bolj večerni tip.

S starostjo postajamo jutranji tipi

Raziskava je prav tako pokazala, da jutranji tipi tudi med vikendi in prazniki običajno vstajajo zgodaj, med tem ko večerni tipi radi spanec še bolj potegnejo. Zato je nujno, da med prostimi dnevi prav tako ostajamo zgodaj, enako kot med delovnimi dnevi, če želimo postati bolj jutranji tip. Prav tako pa se naša notranja ura spreminja z odraščanjem. Namreč večina ljudi nad 50. letom so jutranji tipi, med 30 in 50 je populacija enih in drugih nekako enakovredna, mlajši od 30 pa so večinoma večerni tipi. Tako načeloma velja, da starejši, kot smo, bolj postajamo jutranji tip.

www.blazkos.com