Ubij tega! ali o surovi in nestrpni politični govorici

Po malem se vsi čedalje težje obvladujemo. Vemo, da imamo prav, a s tem nikamor ne pridemo. Tudi drugi imajo svoj prav, ki ga hočejo uveljaviti. Tudi njim nekaj pripada ali pa so prepričani, da jim.

Kot mi, da nam bo šlo vsem skupaj v vsakem pogledu iz dneva v dan boljše, če bodo drugi vendarle uvideli, da nimajo prav. Rahlo paradoksalno: imamo predsednika države, ki, najbrž ste opazili, iz dneva v dan pogosteje ponavlja ‘dialog, dialog, dialog’ in se zavzema za kompromise brez poražencev, ter predsednika vlade, ki bi bil težko bolj spravljiv. Pa sindikate, ki si ničesar na svetu ne želijo bolj od socialnega dialoga, in, spomnite se predvolilnih gesel, ki marsikje še visijo, lokalne politike, ki se pridušajo na odprtost in sodelovanje z vsemi. Resničnost politične govorice pa je vse bolj nestrpna in surova.

To o nestrpnosti in surovosti sem si ‘iz konteksta’ sposodil od predsednika Zaresa in visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, ki je za takšno označil izjavo Mladega foruma, v kateri si je ta zaželel, da bi vlado vodil Borut Pahor. ‘Tako surove, neutemeljene in nestrpne politične govorice s strani političnih strank v zadnjih 10 letih nisem videl,’ meni Golobič. Izjava MFSD – in še bolj odprto pismo šaleškega MFSD – res ne prizanašata Golobiču (in gospodarski ministrici Darji Radić ter Zaresu); podmladek največje koalicijske stranke ne varčuje s cinizmom, nesramnostjo in šibko artikuliranimi oziroma argumentiranimi obtožbami. A ne le na račun Golobiča, temveč tudi lastnega predsednika in premiera Boruta Pahorja (ki ga nenazadnje jemlje v bran tudi Golobič sam).

Kar nekaj pretirane občutljivosti pa je treba, da v izjavi in pismu esdejevskih podmladkov (ki ju v bistvu temeljito diskreditirata kot ‘svojeglavo mladino’, ki skače ‘čez potoko, kjer je most’) vidiš nestrpnost in surovost, neprimerljivo s čim podobnim v zadnjem desetletju. In da to potem še izjaviš. Ne glede na zelo verjetno utemeljen pomislek, da je ‘nekdo’ instrumentaliziral podmladka in/ali, da sta preprosto ‘enostransko seznanjena’. Mimogrede, tudi Zares Aktivni niso videti najbolj zmerni, ko MF SD primerjajo s podmladkom ‘Komunistične partije Kitajske v času kulturne revolucije na Kitajskem v 60 in 70 letih prejšnjega stoletja’, in izvirni s stališčem, da je Pahor ‘v času opravljanja te funkcije dokazal, da za razliko od dveh vmesnih mandatov, zna ločevati interese Republike Slovenije od strankarskih, tako kot je to znal predsednik dr. Janez Drnovšek’.

Kljub temu oziroma prav zato, ker je MFSD zelo verjetno povedal, kar si določen krog ‘odraslih’ socialdemokratov že ves čas misli, a si tega ne upa povedati na glas, se Mladi forum z izjavo in pismom torej gotovo ni ‘proslavil’. Toda – kot sem že zapisal – Branka Grimsa ali Vinka Gorenaka & Co (vključno s pomladanskimi podmladki) vendarle še ne dosega (najbolj plemenitega govorca pa tukaj iz spodobnosti sploh ne bi omenjal), navzlic ‘oteževalni okoliščini’, da gre v konkretnem primeru za izbruh podmladka koalicijske (ne opozicijske) stranke. Za izbruha dveh podmladkov, pravzaprav.

Gregor Golobič ima nemara več razlogov za pretirano občutljivost, politično pa z nesorazmernim odzivom ne koristi niti sebi in svoji stranki niti ‘pravični stvari’ (transparentnosti projekta šestega bloka) niti ‘politični komunikaciji’ oziroma javnemu diskurzu. Že tako nestrpnemu in surovemu, kakršnega ‘poustvarja’ tudi pretežni del medijev. Lahko, da me je povozil čas in še verjetneje, da mi ne uspeva prav dobro, a sam se še vedno trudim, da bi razlikoval med ‘pregonom politikov kot zajcev‘ in kritičnim komentiranjem/nadzorom njihovega dela. Zato si, verjetno naivno, lahko predstavljam, zakaj se nekateri, čeprav so – vede ali ne – soustvarjali takšno ozračje, odzivajo čedalje bolj razdraženo, kdo, ki je pritiska takšnega ozračja nevajen, pa tudi z grožnjami.

Lahko si predstavljam in razumem, ne morem pa imeti razumevanja. Ker se mi zdi, da v politični/javni prostor vbrizgavamo čedalje večje odmerke nerazumnega.