Domov

Po mirni predmestni ulici je v cikcaku prihajal rahlo opit moški. Ko si je hotel prižgati cigareto, si je prvo prižgal na tisti strani, kjer je filter, pri prižiganju druge pa mu je padel na tla vžigalnik, pobiranje pa mu je povzročilo kar nekaj težav. 
Mimo je prišel policaj, očitno na nočnem obhodu, pobral vžigalnik, ga dal možaku in mu dejal: "Malo ga imate pod kapo, kajne? Pojdite lepo domov!" 
"Prav." je dejal možak in šla sta vsak v svojo stran.

Kakšne pol ure kasneje je v eni sosednjih ulic policaj spet srečal istega možaka, le da je bil ta zdaj v precej slabšem stanju, kot ob prvem srečanju.Bil je povaljan, iz nosu mu je tekla kri, robec s katerim si jo je ustavljal, je bil že čisto rdeč, suknjič in srajco je imel že precej popacano. 
"Midva sva se pa že srečala," je dejal policaj. 
"Sva." 
"Ali ste padli?" 
"Tudi." 
"Že prej sem vam rekel in še enkrat vam ponavljam: pojdite lepo domov, tako bo najbolje za vas." 
"Prav. Vendar..." 
"Nič vendar! Ali veste kje ste doma, boste našli?" 
"Seveda." 
"No, pojdite domov." 
Razšla sta se, spet sta krenila vsak svojo pot, vendar pa sta se čez čas srečala tretjič.Zdaj je bilo z možakom že zelo hudo: na čelu je imel veliko buško, pod očesom sled udarca, po rokah je bil popraskan, kravato je imel na pol odtrgano, hlače na kolenih raztrgane... 
"Človek božji, kakšni pa ste?" je vzkliknil policaj. 
Možak je le nekaj zamrmral in zamahnil z roko ter hotel mimo, a ga je policaj ustavil: 
"Domov pojdite, slišite, domov!" 
Doslej mirni človek je ob tem ukazu pobesnel: 
"Zdaj vas imam pa dovolj! Že dvakrat ste me poslali domov in pošiljate me še tretjič! Dvakrat sem vas ubogal, zdaj vas ne bom več! Ali mislite, da mi še ni zadosti stolkla?"