Soočenje kandidatov za župana MO Murska Sobota o položaju visokega šolstva v Prekmurju

Študenti Alme Mater Europaea-ECM so povabili oba kandidata za župana MO Murska Sobota  Antona Štihca in Aleksandra Jevška na soočenje, v katerem sta spregovorila o položaju visokega šolstva in možnostih študentov v Murski Soboti in Prekmurju. Pogovor je vodila Maja Štager. Študentski svet Alma Mater Europaea ju je soočil z namenom, da izrazita svoje mnenje glede položaja visokega šolstva in priložnosti prekmurskih študentov v domači regiji. Med drugim sta povedala, da se bosta v primeru izvolitve zavzemala za enake možnosti študentov in s tem dvig izobrazbene strukture v Prekmurju. Oba tako Jevšek kot Štihec podpirata visoko šolstvo v Pomurju.

O pomenu visokega šolstva in izobraževanja mladih

Za Jevška je izobraževanje in zagotavljanje delovnih mest mladih med najpomembnješimi prioritetami njegovega programa. Eden izmed primerov začetka delovne poti pa vidi v podjetništvu v povezavi s katerim omenja podjetniški peskovnik, ki v drugih regijah uspešno deluje.

Štihec je povedal, da to tematiko že podpira in se je v preteklosti že zavzemal zanj, ko je ministra pozval, da vzame v obzir študijske programe v Murski Soboti. Zavzema se za redistribucijo visokega šolstva, ki naj bi bilo porazdeljeno enakovredno po regijah in da bi se financirali zaposljivi poklici.

Borba Alme Mater Europaea-ECM za koncesijo traja že več let, kako narediti korak naprej

Štihec je povedal, da so na svetu regije in razvojne regije že sprejeli sklepe, aktivirali poslance a se ni spremenilo nič. Po njegovem mnenju mora v vladi biti posluh, da to sprejmejo ne glede na politične interese.

Jevšek pa je povedal, da dopise prejmejo ministrstva vedno v vložišču in jih posredujejo v reševanje uradnikom. Sam bi po svojih izkušnjah raje osebno stopil do ministra, mu dal dopis osebno na mizo in vztrajal, da se zadeve uredijo in premaknejo naprej. Politika mora pomagati ljudem in regiji, je še nadaljeval. Za to je potrebno po njegovem mnenju povezovanje, če ne ostaneš sam in brez pomoči.

Lokalne skupnosti in štipendjski sklad, 100 štipendij a ne za zaposljive poklice

Štihec je povedal, da MO Murska Sobota podeljuje štipendije tudi za deficitarne poklice kot so zdravniki, strojniki, elektrotehniki in podobni poklici. Študente usmerjajo, da se povezujejo z gospodarstvom, tu občina po njegovih besedah prednjači v Sloveniji. Vendar ni štipendij za študente, ki se šolajo v Murski Soboti, je zaključila njegov odgovor Maja Štager.

Kako bosta odpravila nepravilnosti v Sloveniji, kako bi študent v Prekmurju postal enakopraven drugim v Sloveniji?

Jevšek pravi, da se moramo držati razpisov in delovati zakonito, vendar je najpomembnejši osebni kontakt, če pismo prineseš osebno ali ga pošlješ in ristane ne vemo kje, je zelo velika razlika.

Štihec pa zagovarja enotna merila in kriterije za vse, razpisi naj bodo taki, da imajo vsi enake možnosti za koncesijo, potrebna je redistribucija sredstev za visoko šolstvo, to je stvar vlade in ministrstev.

Mladi iz Prekmurja se šolajo v večjih mestih in tam ostajajo, nastaja problem bega možganov

Štihec se zavzema za to, da bi Murska Sobota postaja univerzitetno središče, kar bi mestu prineslo več življenja. Predvidena je že tudi lokacija za novo univerzitetno središče v Murski Soboti, ki naj bi bilo na sedanjem območju vojašnice.

Jevšek pa je opozoril s konkretno zgodbo, kako starši financarajo in veliko investirajo v svoje otroke, se marsičemu na ta račun odrekajo, štipendira jih tudi država. Nato pa jih vzame tujina, ki ni v njih in njihovo znanje vložila niti centa. In ta tujina pobere njihovo znanje, naš kapital, ki smo ga pustili, da nam odide. To je kapital, ki bi ga morali držati in ne izpustiti, vendar ne gre brez delovnih mest. Beg možganov je po njegovih besedah širši problem, ki zahteva za reševanje sodelovanje in povezovanje vseh akterjev na nekem območju.

Oba, tako Jevšek kot Štihec, sta povedala, da se bosta zavzemala in borila za enakopraven položaj prekmurskih študentov.  

Več fotografij v spodnji galeriji...