Razstava PAVEL KUNAVER

Človek je dolžan vse, kar lepega in dobrega ve, 

izročiti naprej mladim (Pavel Kunaver).

Vabimo vas na odprtje spominske razstave Pavel Kunaver (1889-1988) z okroglo mizo v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, v petek, 28. novebra, ob 17. uri. Dogodek pripravljamo v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in Društvom za razvoj idej – Stopaj. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Murska Sobota in dijakinje Gimnazije Murska Sobota. Razstava je bila prvič odprta februarja 2013 v Infocentru Triglavska roža Bled, zdaj pa svoje poslanstvo predstavitve življenja in dela znamenitega Slovenca ter ozaveščanja o pomenu ohranjene narave širi po okolici Triglavskega narodnega parka in celi Sloveniji. Predstavlja bogato življenje pedagoga, geografa, krasoslovca, astronoma, jamarja, skavta in tabornika, alpinista-drenovca, poljudnoznanstvenega pisca, amaterskega slikarja, fotografa in naravovarstvenika. Bil je osebnost, ki v spominih mnogih še danes živi kot izvrsten podajalec znanja, iskriv sogovornik in vztrajen zagovornik vsemogočnosti Narave. Stopaj - društvo za razvoj idej v tem letu izvaja aktivnosti ob 15. obletnici popolnega Sončevega mrka v Občini Šalovci in obuja spomin na centralno prireditev opazovanja mrka  v vasi Budinci, kjer se je zbralo veliko število Slovencev. Ob strokovnih komentarjih članov AD Kmica so   dogajanje dokumentirale televizijske postaje. Doživljanje in opazovanje popolnega mrka nas povezuje z astronomskim delom Pavla Kunaverja, ki je leta 1961 organiziral in vodil odpravo dijakov na opazovanje takratnega mrka v Dalmacijo. 

 Sogovorniki na okrogli mizi:

dr. Jurij Kunaver- doktor geomorofoloških znanosti, univerzitetni profesor na Oddelku za geografijo FF v pokoju in lastnik razstavljenega gradiva,

Boris Kham – profesor fizike na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani v pokoju in amaterski astronom

Stane Peterlin– biolog in upokojeni naravovarstvenik

Jože Mihelič– nekdanji sodelavec Triglavskega narodnega parka in dolgoletni prijatelj družine Kunaver

Vsem sooblikovalcem razstave in programa se Triglavski narodni park iskreno zahvaljuje za sodelovanje in pomoč. Razstava bo na ogled do 13. decembra 2014.

Več o Pavlu Kunaverju:

Pavel Kunaver se je rodil  v Ljubljani, 19.  decembra 1889.  Poročen je bil s Henrieto Scharz, Slovenko iz Dunaja in z njo imel štiri sinove, Benota, Mitjo, Jurija in Aleša. Umrl  je  19. 4. 1988 v Ljubljani  v devetindevetdesetem letu starosti.  Pavel Kunaver je bil kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine in pedagoški svetnik priznan slovenski pedagog. Poleg tega je bil  planinski in poljudno znanstveni pisatelj in amaterski slikar,  fotograf, alpinist, jamar in krasoslovec, skavt in tabornik, astronom ter zagovornik varstva narave. Napisal je 36 knjig, med njimi nekaj prevodov, ter več sto strokovnih in poljudnih člankov iz področja krasoslovja, astronomije, geografije, planinstva, varstva okolja, skavtizma in taborništva. Obiskoval je učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto izredno študiral  geografijo na dunajski univerzi. V letih 1917-1918  je bil v vojaški skupini za raziskovanje jam na Trnovskem gozdu.  Po 1. svetovni vojni je poučeval geografijo na 2. meščanski šoli v Spodnji Šiški (1919-1929), nato je postal  ravnatelj  meščanske šole v Zg. Šiški (1929-1945).  Po 2. vojni je poučeval geografijo  na Klasični gimnaziji(1945-1961) in nato astronomijo na gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani (1961-1970). Pavlu Kunaverju so rojenice položile v zibko tri velike ljubezni: ljubezen do gora, do krasa in jam in ljubezen do zvezd oziroma do astronomije. Imel pa je še eno posebno lastnost,  za vse kar se mu je zdelo poučno, zanimivo in lepo, je znal navdušiti vso svojo okolico, zlasti pa mladino, ki jo je še posebej imel rad. Pavel  Kunaver ni bistveno razlikoval pedagoškega delovanja v šolskih pogojih ali pa na taborjenjih, ekskurzijah ali izletih.  V vseh okoliščinah je skušal dati od sebe vse, kar je znal in zmogel najboljšega, da bi tudi mladi, ki so ga obdajali, odnesli iz narave čim več doživetij in vtisov, podobno kot on sam. Bil je  vodja številnih skavtskih in taborniških taborov, pa tudi precej mladinskih raziskovalnih taborov in vodja na stotin izletov, ki se jih mnogi udeleženci še danes radi spominjajo.  Pavel Kunaver je zato zapustil v mnogih mladih Slovencih,  ki so imeli priložnost sodelovati z njim,  globoko sled.  Pavel Kunaver je bil pri nas med prvimi borci za varstvo naravne dediščine, zlasti za varstvo Škocjanskih jam pred onesnaženjem Reke, za varstvo Postojnske jame in za ohranitev Planinskega in Cerkniškega polja v njuni sedanji obliki. Že pred tem se je v javnosti zavzemal proti izrabi Triglava in  njegove okolice za smučarski turistični center in proti izrabi voda Bohinjskega jezera, Kamniške Bistrice in Soče za  hidrocentrale. Kot eden od pionirjev astronomije v Sloveniji  je s pisano in govorjeno besedo, tudi  po radiju,  širil astronomsko znanje zlasti med šolsko mladino.  S področja astronomije je osem njegovih poljudnih knjig, brezštevilni pa so  s tega področja tudi njegovi strokovni in poljudni članki, med katerimi je največ objavljenih v Proteusu in v dnevnem časopisju, a tudi v radiju. Kot vzoren učitelj geografije je imel hospitacije za študente Filozofske fakultete in Pedagoške akademije. To in pa izjemno aktivno šolsko in izvenšolsko pedagoško delo, ki je bilo opisano že zgoraj, ter številne objave, so mu  prinesle leta 1970 Žagarjevo nagrado in  naziv pedagoški svetnik.  Že leta 1912 je bil odlikovan  s Srebrnim križcem za zasluge s krono  za reševanje dijakov na Stolu, po drugi svetovni vojni pa je dobil še tri državna odlikovanja. Poleg tega je leta 1974  dobil nagrado mesta Ljubljane in 1981 Levstikovo nagrado. Bil je častni član šestih društev, častni starešina taborniškega odreda Sivega volka iz Ljubljane, dobil je številna druga priznanja, značke in plakete.