Županu Antonu Štihcu v razmislek

Gospod župan, namesto da mečete stran čas za politikantske prerokbe, raje razmislite, ali imate na občini odveč kak prostor za brezdomne osebe.

V preteklem tednu smo bili priča pestremu dogajanju na soboškem političnem parketu. Župan Mestne občine Murska Sobota (MOMS) gospod Anton Štihec na vse mogoče načine obračunava s političnimi nasprotniki in vrača udarce, ki mu jih zadaja svetniška opozicijska koalicija, oz. t.i. "soboški trojček" SD, SDS, LDS. Koluarji in podobne spletke politiki nikoli niso tuje in se jih ta redno poslužuje za doseganje ciljev.  O tem se lahko vsak dan znova prepričamo tudi v slovenski politikantski areni, bodisi na ravni državne ali lokalne uprave. Pri politično kadrovskih prerokbah soboškega župana (nekatere bržkone celo "držijo nekaj vode") me je najbolj zbodlo obračunavanje z gospo Leo Friškič, t.i. funkcionarko LDS (obenem gre  tudi za mojo mamo, kar pa nikakor ni razlog za pričujoče pisanje), ki da se ji preko lobija LDS-SD išče službo v društvu Mozaik, katerega svetovalec je svetnik SD, Goran Miloševič.

Štihec za politikantske spletke ne izbira sredstev

Vendar dejstvo, da gre za ožjo sorodnico, kakor sem že omenil, nikakor ni vplivalo na pričujoči državljanski angažma. Moj odziv je sprožilo dejstvo, da župan v machiavelistični maniri za svoje politikantske spletke in intrige dejansko ne izbira sredstev. Njegov boj s političnimi sovražniki se med drugim odvija tudi na zelo občutljivem polju socialnega varstva in socialne vključenosti. Frapantno je, da si župan občine, ki se ukvarja z najvišjo brezposelnostjo v državi, z nizko stopnjo izobraženosti in s slabo gospodarski sliko ter ima obenem visok odstotek različnih ranljivih družbenih skupin, dovoli in upa lomiti svoja politična kopja ravno na ramenih svojih občanov in občanka in ostalih ljudi, ki živijo na družbenih obrobjih in ljudi, ki tem osebam zagotavljajo psihosocialno pomoč in oskrbo in jim pomagajo pri reintegriranju v  družbo.

Mačehovski odnos občine do brezdomnih oseb

Županove navedbe o političnih kadrovanjih in o lobirnajih postanejo še bolj neokusne in neumestne, ko (iz)vemo, da društvo Mozaik obstaja že več kot desetletje in je za vključevanje ranljivih družbenih skupin nazaj v skupnost skrbelo že takrat, ko gospod Štihec občini še ni poveljeval. Lea Friškič pa je v Mozaiku tako ali drugače delovala že od leta 2004, ko je župan poveljstvo nad občino šele prevzel v svoje vajeti. Takrat je Mozaik vzdrževal bivalno skupnost na Mladinski ulici v Soboti, ki je nekaterim posameznikom in posameznicam pomagala pri uspešnem ponovnem vključevanju v družbo.

Sprašujem se, če je gospodu županu delovanje društva Mozaik sploh znano? Zadnje vprašanje še bolj pridobi na teži, če mu pridamo županovo paberkovanje o tem, da Murska Sobota (in posledično celotno Pomurje) zavetišča za brezdomne ljudi praktično ne rabi. Temu primeren je tudi mačehovski odnos mestne občine do društva Mozaik, ki vzdržuje zavetišče v Murski Soboti in bivalno skupnost v Lemerju, saj društvo mora občini plačevati skorajda komercialno najemnino za starejšo stanovanjsko hišo, v kateri deluje zavetišče za brezdomce. Prihodek od omenjenega najema je najmanj nehigieničen in tako delovanje najmanj neetično in brezbrižno.

Kje ste bili, gospod Štihec?

Tudi obtožbe o  "skrbi" državnega svetnika Horvata za strankarskega kolega Miloševiča so podle politikantske manipulacije. Gospod župan ob tem namreč zamolči dejstvo, da je podjetje Pribinovina (in z njo povezana Ekosocialna kmetija Korenika), ki ga vodi Miloševič, edinstven primer zelo uspešne prakse na področju socialne ekonomije oz. socialne ekologije v Sloveniji. Zamolči tudi dejstvo, da se v programih, ki jih izvajajo Mozaik, Korenika in Pribinovina zaposlujejo ljudje iz najranljivejših družbenih skupin.

Prav tako ne omeni podatka, da društvo Mozaik omogoča 15 brezdomnim ljudem bivanje in psihosocialno pomoč v zavetišču v Murski Soboti (za katerega mora občini oz. stanovanjskemu skladu plačevati visoko najemnino) in (trenutno) 3 ljudem bivanje v bivalni skupnosti v Lemerju. Očitno zanj ni relevanten niti podatek, da Pribinovina izdatno sodeluje pri pripravi novega zakona o socialnem podjetništvu. Gospoda župana tudi ni bilo na znanstveni konferenci o socialnem podjetništvu, ki jo je v soboškem gradu decembra 2010 organiziralo podjetje Pribinovina in na kateri so bili prisotni vrhunski strokovnjaki s področja ekonomije, sociologije, filozofije, socialnega dela idr. Konferenco je podprl celo predsednik države. Pripominjam še to, da omenjeni zakon o socialnem podjetništvu ravno danes obravnavajo v državnem zboru. Ob omenjenih dejstvih me delovanje župana Štihca naravnost osupne.

Opravičite se

Popolna odsotnost socialnega (in če se spomnimo krilatice iz županovega govora ob kulturnem prazniku, da je kultura vse kar je kul, očitno tudi kulturnega) čuta, skrajna aroganca za ključne družbene in gospodarske izzive prihodnosti, ter mačehovski odnos do posameznikov, skupin in organizacij, ki se ukvarjajo s socialnim varstvom in socialno vključenostjo, so razlogi, ki sami po sebi obtožujejo župana Antona Štihca in ga kličejo k odgovornosti. V prvi vrsti k opravičilu vsem, ki delujejo v okviru eko-socialnih programov Mozaika, Korenike in Pribinovine, bodisi kot izvajalci programov, ali kot njihovi uporabniki. V nadaljevanju pa tudi k manj ignorantskem in diskriminatornem odnosu do socialnih obrobij, ki jih še posebej v Prekmurju ne manjka, ter k ustreznejšima pomoči in podpori programom socialne reintegracije in rehabilitacije. 

V nasprotnem primeru imajo lahko taki in podobni trači zelo nevarne in daljnosežne posledice, predvsem pa ne smejo biti sestavni deli demokratične in humane skupnosti. 

Ne potrebujemo politikantskega cirkusa

Upam da bodo nevarnost in aroganco v županovem delovanju opazili tudi lokalna skupnost, stroka in politika ter se nanju ustrezno odzvali.

Sicer se z županom strinjam v tem, da na vodilnih mestih (JZKTŠ, MIKK, Komunala …) morajo biti kompetentni, sposobni, pošteni in zavzeti ljudje O tem morajo nepristransko odločati ljudje, ki smo jih za to izvolili. Prijateljske in sorodstvene vezi ne smejo vplivati na javno delovanje v dobro vseh. O uspešnosti ljudi na vodstvenih položajih pa je potrebno odločati in ocenjevati na podlagi skupnega količnika zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih, ter strokovne presoje nadzornih odborov, svetov ali komisij. Kakšen je ta količnik v primerih, ki jih navaja župan (Soboške novine, MIKK, Komunala)  je potrebno izračunati. 

Čas, ki ga živimo in čas, ki je pred nami ne potrebuje politikantskega cirkusa, ampak državljansko akcijo, solidarnost in sodelovanje. Upam da bomo sposobni in željni preseči prvega in doseči druge tri.

S pozdravi, zagledanimi v prihodnost!