Obrnite Maslowo hierahijo potreb na glavo

Maslowa hierarhija potreb govori o rangiranju sklopov človeških strmenj, pri čemer moramo najprej zadovoljiti en sklop potreb, da se lahko premaknemo nivo višje.

Kategorije potreb po Maslowu se delijo na pet glavnih področij, in sicer:

- Fiziološke potrebe (hrana, kisik, voda, spanje, seks itn.), 

- potreba po varnosti (fizični, materialni, čustveni, zdravstveni itn.),

- socialne potrebe (pripadnost in ljubezen, prijateljstvo, intimnost),

- ugled in samospoštovanje

- samoaktualizacija ter nato spiritualne, etične in estetske potrebe.

Problem Maslowe hierarhije potreb je v tem, da samoaktualizacija, ki je najvišji možni kontekst življenja na tem svetu, pride zelo pozno. Zadnja. Najprej živimo za vrsto bolj ali manj živalskih potreb, šele nato se posvetimo realizaciji svojih notranjih potencialov. Vendar je pomen življenja za zadovoljevanje potreb blizu nič, v primerjavi s tem, če živimo za uresničitev svojega poslanstva.

Če bolj podrobno analiziramo navedeno hierarhijo potreb, lahko hitro ugotovimo, da je druga stopnička še bistveno večji problem, kot to, da je samoaktualizacija na zadnjem mestu.

No, najprej so fiziološke potrebe, vendar te moramo vsi zadovoljiti, tako ali drugače, tukaj ni kaj, drugače umremo. Nato pridemo do druge stopničke. Ta stopnička pa je izjemno problematična. Namreč vsebuje magično besedo varnost. Če opazujemo življenje povprečnega človeka, ta običajno doseže neko obliko oziroma občutek varnosti in nato začne stopati na višje stopničke, vendar se kmalu znova in znova vrača na drugo stopničko. Nekako je druga stopnička pručka za pogled višje, vendar se ta hitro lahko spodmakne in zopet je potrebno graditi na tej stopnički. Varnost ja mamilo, po katerega moramo znova in znova, če dobimo občutek, da je imamo premalo. Tako je varnost tudi vedno ovira in to največja ovira, da pridemo do samoaktualizacije.

Ljudje si varnosti tako močno želimo, čeprav v resnici sploh ne obstaja. Varnost je iluzija. Življenje je lahko divja avantura, ali pa nič (Helen Keller). In bolj kot stremimo k varnosti, bolj nič je življenje.

Zato je dobro razumeti kontekst strmenja k varnosti. Še ne dolgo nazaj smo živeli v džungli, kjer je na vsakem koraku pretila nevarnost. Od zveri, do vseh drugih možnih pasti. Za človeka je bilo tako nujno, da si vsako nevarnost vtisne globoko v podzavest. Z namenom preživetja. In občutek varnosti je postal za človeka pomembno vodilo. Problem je seveda v tem, da na fizični ravni je to modro, na vseh ostalih ravneh pa običajno velika zavora. In ne živimo več v džungli.

Občutek varnosti imamo lahko le v coni udobja. Varne se lahko počutimo le takrat in tam, kjer stvari obvladujemo. Tam, kjer stvari obvladujemo, pa ne rastemo, se ne razvijemo in ne napredujemo. Temveč stagniramo. Tako je druga stopnička, strmenje k varnosti, pogosto največja ovira na poti do samoaktualizacije.

Stremimo k materialni varnosti in raje ostanemo v dobro plačani službi, kot da bi izkoristili podjetniško priložnost. Stremimo k čustveni varnosti in ostajamo v razmerju, za katerega vemo, da nam ni usojeno. Stremimo k čustveni varnosti in se ne upamo slediti svojim sanjam, ker ne vemo, kaj bodo rekli naši bližnji. In še bi lahko naštevali.

Problem varnosti in druge stopničke smo sedaj razjasnili. Vprašanje pa seveda je, kaj je rešitev. V bistvu je rešitev sila enostavna, a psihološko izjemno zahtevna za izvedbo. Maslowo hierarhijo potreb moramo obrniti na glavo. Podamo se direktno k samoaktualizaciji, z izjemo fizioloških potreb.Vprašanje je, zakaj bi čakali in delali za preživetje desetletja in desetletja, z namenom, da se bomo mogoče nekoč v življenju na starejša leta resnično posvetili samoaktualizaciji. Tistemu, zaradi česar smo na tem svetu. Tistemu, kar nas osrečuje. Zakaj se ne bi kar takoj, od samega začetka, ali pa zdaj v tem trenutku? To je vsekakor možno, vendar pa zahteva dve pomembni spremembi na pogled življenja.

Prvo je, da moramo najprej dobro ločiti med zunanjimi viri in notranjimi viri. Ko plezamo po klasični Maslowi hirarhiji potreb, na ravni varnosti stremimo predvsem k akumulaciji zunanjih virov, pa naj bo to denar ali udobno partnerstvo, z namenom, da se počutimo varne. Vendar pa nam zunanje vire lahko kadar koli vzamejo. Zato so zgolj iluzija varnosti. Na drugi strani pa notranji viri predstavljajo pravo bogastvo, katere nam ne morajo nikoli vzeti. To so naše znanje, veščine, nivo zavesti ipd.

Z notranjimi viri lahko vedno ustvarimo zunanje vire. Če nam jih vzamejo, jih lahko zopet ustvarimo. Vendar pa je za takšen pristop pomembno še eno razumevanje. To je ročnost našega pogleda. Če obrnemo Maslowo hirarhijo potreb na glavo, moramo vedno imeti dolgoročno pogled. Razlike pri takšnem načinu življenja so vidne šele po desetih, dvajsetih letih. Vendar komu mar, ali so vidne razlike. Pomembna je pot in na poti samoaktualizacije neprimerno bolj uživamo.

Torej če imamo dolgoročni pogled in smo pripravljeni vlagati v tisto pravo varnost, to je naša kompetentnost, se lahko podamo direktno k samoaktualizaciji. V tem primeru, namreč ne potrebujemo iluzije varnosti druge stopničke. Res je, da je takšna pot najbolj nagrajujoča in prinaša najslajše sadove življenja, vendar je tudi najbolj zahtevna. Potrebujemo mnogo psihološkega kapitala, poguma in upiranja toku življenja.

Vendar ko pridemo preko kritične točke, s samoaktualizacijo, brez truda in ne da bi se tega zavedali pride tudi ugled, samospoštovanje, zadovoljimo socialne potrebe in na koncu tudi potrebe po varnosti. Razlika je le v tem, da živimo pot samoakutalizacije že od samega začetka. Nekaj desetletij takoj in direktno posvetimo temu, za kar smo na svetu, namesto da bi najprej stremeli k neki virtualni varnosti, ki nam jo lahko kadarkoli vzamejo, vmes pa upali, da bomo mogoče nekoč živeli življenje, kot si ga resnično želimo.Če želite resnično živeti življenje, pozabite na Maslowo hierarhijo potreb. Obrnite jo na glavo.

Naj vaša osebna piramida hierarhije potreb izgleda takole:

- Fiziološke potrebe (hrana, kisik, voda, spanje, seks itn.),

- samoaktualizacija s spiritualnimi, etičnimi in estetskimi potrebami,

- ugled in samospoštovanje,

- socialne potrebe (pripadnost in ljubezen, prijateljstvo, intimnost),

- potreba po varnosti (fizični, materialni, čustveni, zdravstveni itn.)

Raje kot k strmenju za varnostjo, ki jo je potreboval pračlovek, strmite v življenju k vašim talentom (kar lahko naredite), strastem (kar z veseljem počnete) in uresničevanju poslanstva (kar bi morali delati v življenju). Ena odločitev, ki lahko povsem spremeni vaše življenje.