Tri upanja za človeštvo

Gledano z najvišjega makro nivoja se v prihodnosti človeštvu ne pišejo nič kaj rožnati časi. Število prebivalstva strmo narašča. Še nekaj desetletij in naj bi nas živelo okoli 20 milijard, trikrat več kot v tem trenutku.

Pri tem bo glavnina novih življenj svet uzrla predvsem v revnejših predelih sveta. Nikakor pa ne želimo, da več in več ljudi živi v revščini in bedi. Na drugi strani npr. Evropa postaja vse bolj stara, kar posledično pomeni nevzdržen socialni in zdravstveni sistem. Države se zadolžujejo in zadolžujejo, z namenom, da se ohranja kakovost materialnega življenja, vendar te dolgove bo nekega dne nekako potrebno tudi odplačati. Velikost te krize postaja vse bolj očitna. Prav tako se stopnjuje merjenje ekonomske moči med svetovnimi velesilami. Nagibanje tehtnice v prid Kitajske bo zahod zelo težko sprejel.

Nenazadnje imamo tukaj še ekološke probleme, ki se odražajo v globalnem segrevanju, velike razlike med revnimi ter bogatimi in izobraženimi ter neizobraženimi, nestabilne finančne trge, in še bi lahko naštevali. To je le nekaj največjih in najtežjih strukturnih problemov, s katerimi se bo moralo soočiti človeštvo v bližnji prihodnost. Vprašanje je, ali sploh še obstaja upanje, scenarij, ki omogoča pozitiven izid iz labirinta, v katerem se nahajamo. Odgovor je vsekakor!

Upanje za človeštvo se nahaja v dveh temeljih prihodnosti in sicer:

Tehnologiji ter dvigu ravni zavesti.

Tehnologija

Vsakič, ko človeštvo trči ob zid preživetja in ob nepremostljive ovire napredka, je prisiljeno k izjemnemu tehnološkemu preskoku (revolucija). In tak preskok se je do sedaj tudi vedno zgodil. Najprej z agrarno revolucijo, ko ni bilo več dovolj hrane na drevesih za celotno prebivalstvo, nato z industrijsko revolucijo, ko ni bilo več dela za vse na poljih, ter nenazadnje z informacijsko revolucijo, ko so se zapolnile vse proizvodnje kapacitete (poenostavljeno). Znotraj posameznega preskoka pa se dogaja izredno hiter tehnološki napredek (evolucija), po zakonu singularnosti.

Človeštvo se znova nahaja pred podobnim neprebojnim obzidjem. Izzivi so se nakopičili in sedaj jih bo potrebno sistematično rešiti. In samo z novim tehnoloških preskokom nam to lahko uspe. Samo z novim tehnoloških preskokom bomo lahko ohranili naš planet pri vzdržnem zdravju (alternativni viri energije) in preprečili nadaljnje širjenje lakote (nove tehnologije proizvodnje hrane). Samo s tehnološkim napredkom bo lahko imelo dostop do izobrazbe bistveno več ljudi (spletne tehnologije) in samo s tehnološkim napredkom bomo lahko eliminirali riziko življenja človeške rase samo na enem planetu (vesoljska plovila, postaje ipd.). Še prej pa bomo lahko le z novimi tehnologijami zagotovili ustrezno zdravje (genetska zdravila) za kakovost življenja v resnično poznih letih (100+).

Brez ustreznega strmega tehnološkega napredka bo človeštvo pahnjeno pred hude moralne dileme in težke odločitve, pri čemer bo pri življenju lahko ostal le majhen del prebivalstva. To pa je scenarij, ki je vsekakor nesprejemljiv.

Raven zavesti

Raven zavesti nam določa kontekst, na podlagi katerega sprejemamo odločitve. Poglejmo si primer, zakaj je to pomembno. Znanje samo po sebi ni ne dobro ne slabo. Je nevtralno. Enako je s tehnologijo. Tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Raven zavesti je tista, ki da tehnologiji predznak. V okviru ravni zavesti sprejmemo odločitve, ali bomo tehnologijo uporabili v dobro ali slabo človeštvu. Na primer z jedrsko energijo lahko ljudem priskrbiš elektriko ali pa narediš atomsko bombo in jih v mukah pomoriš. Višja, kot je raven zavesti posameznika, bolj holističen in empatičen je njegov pogled na dolgoročne posledice posamezne odločitve.

Za nadaljnji pozitivni razvoj človeštva bo nujno, da bomo uporabili prihodnjo tehnologijo v pozitivnem smislu, to pa bo mogoče zgolj z ustrezno ravnijo zavesti. Pred vrati so največja zgodovinska odkritja, od genetskih zdravil, pametnih materialov, neprestane povezanosti v digitalnem svetu ipd. Vse te tehnologije bo mogoče uporabiti, kot omenjeno, za boljšo kakovost vseh zemljanov, ali pa kratkoročno izkoriščanje. In pobijanje. Ter hranjenje želje po dominanci (fiktivni varnosti).

Tehnološki napredek se bo zgodil. To je dejstvo. Vlaka razvoja ne more nihče več ustaviti. Dvig ravni zavesti pa je odvisen popolnoma od nas samih. Od števila ljudi, ki bodo drugim zgled, da se najlepši del življenja skriva nad "impulzivnimi potrebami po nakupovanju". Pri tem nikakor ne smemo zliti odgovornosti samo na voditelje. Vodja v nekem sistemu je zgolj odsev povprečne ravni zavesti ljudi znotraj sistema. Če želi človeštvo odgovorne voditelje, ki bodo svet popeljali na novo raven miru in izobilja, bomo morali začeti graditi na lastni ravni zavesti. Višjo raven, kot bo dosegel vsak posameznik, bolj kompetentne voditelje bo imelo človeštvo.

Moč vsakega posameznika za dvig ravni zavesti je v individualni ter kolektivni odgovornosti. Najprej mora vsak sprejeti odgovornost za svoje življenje ter začeti ustvarjati na podlagi lastnih talentov. Prispevati svetu. Nato pa mora posameznik gledati še na vse okoli sebe. Se zavedati, da smo vsi eno. In da ni potrebe po desetinah oblek v omari in kičastih spominkih na omari, na katerih se nabira prah, medtem ko pretežni del prebivalstva strada.

Brez dviga ravni zavesti bo del prebivalstva skušal nove tehnologije izkoristiti sebi v prid za preživetje in potencialno večjo kakovost življenja, pri čemer pa bo negativna uporaba te tehnologije lahko privedla v (skorajšnje) izumrtje človeštva. Kot je rekel Einstein: "Ne vem, katero orožje bo uporabljeno v tretji svetovni vojni, jasno pa je, katero se bo uporabljalo v četrti, to bodo kamni in palice."

Vendar pa tudi samo z dvigom ravni zavesti za človeštvo ni več upanja. Namreč, ko se boriš za golo fizično preživetje, ko se boriš za hrano in vodo in ko ni poskrbljeno za temelj Maslowe hierarhije potreb, raven zavesti ne mora odigrati svoje vloge. Takrat na dan privre živalski del človeka in zatre vsak kanček empatije. Zato je naloga vsakega od nas, da skrbi za razvoj lastne osebnosti ter se zaveda individualne ter kolektivne odgovornosti. Pri tem pa dviguje raven lastne zavesti v smeri proti univerzalni ljubezni. Znotraj ustreznega konteksta pa sprejme prave odločitve o tem, kako uporabiti najnaprednejše izume človeške rase.

V prid vseh, prav vseh. Brez nadaljnjega strmega razvoja tehnologije ter ustrezne ravni zavesti pa na žalost upanja za človeštvo enostavno ni. Odločitev je v vaših rokah.

P.s.: Narava. Poleg tehnologije in ravni zavesti je še tretji element, na katerem temelji prihodnost človeštva. To je povezanost z naravo. Ne glede na to, da moramo preseči kruti del evolucijskega mehanizma, smo del narave in brez pristne povezanosti z njo, brez upoštevanja njenih zakonitosti, ne bo prave kakovosti življenja. Vedno bomo imeli občutek praznine, dokler ne bomo v neposrednem stiku z našim virom. Kot so to že znali v davnih časih.

Blaž Kos je avtor bloga BLAZKOS.COM.