Od daleč so stvari vedno videti lepše

Sosedova trava je od daleč videti pogosto veliko bolj zelena. Znanec se z ženo nikoli ne skrega. Delovna klima v konkurenčnem podjetju je bistveno boljša. Šef od sosede pa neprimerljivo bolj prijazen. On tam pa je kar čez noč poslovno uspel v življenju. In to je le nekaj situacij, ko se nam lahko zazdi, da nam Fortuna nekako kar ni naklonjena tako kot drugim. Tisto, kar si sami želimo, pa ima nekdo drug.

V večini primerov je vzrok take zbujene zavisti predvsem naša domišljija. Izmišljotine našega uma, ki temeljijo na dejstvu, da so stvari običajno od daleč videti veliko lepše. Z določeno situacijo v življenju nismo zadovoljni in kaj kmalu nezadovoljstvo načne naš ego Namesto, da bi šli v akcijo in skušali s ciljnim delovanjem spremeniti situacijo v želeno stanje, pobegnemo v svet negativnega sanjarjenja in domišljije.

Sanjariti začnemo o tem, kako je drugim bolj lepo, so jim dane lepše situacije in imajo z manj truda veliko več kot mi. Tako se rodi nič kaj konstruktivna zavist in naši negativni občutki se zgolj še okrepijo. Namesto, da bi čustva uporabili kot pozitivne ojačevalce delovanja za lastno korist in izboljšanje kakovosti življenja, jih usmerimo v formiranje negativnih odnosov do entitet v naši realnosti.

Dejstvo pa je, da so od daleč stvari videti vedno lepše. To je vsak od nas že velikokrat doživel na lastni koži. Naj navedem nekaj najpogostejših primerov. Organizacija z velikim renomejem v poslovnem okolju za katero smo začeli delati ima bistveno več notranjih izzivov, kot smo sprva predvidevali. Preden smo dodobra spoznali neko osebo se nam je zdela veliko bolj zanimiva in z bistveno več pozitivnih lastnosti. Življenje v določenem mestu v tujini se nam je zdelo veliko lepše, dokler se sami nismo tja odselili.

Od dlje kot gledamo določeno situacijo, organizacijo ali človeka in manj kot imamo informacij, kakšno je realno stanje, več verjetnosti je, da bomo v mislih idealizirali situacijo ter si ustvarili sliko bistveno bolj prikrojeno našim idealom, kot pa je v resnici. Naš zemljevid subjektivne realnosti je v velikem odmiku od objektivne slike. Ne smemo pozabiti še na možen dodaten halo efekt.

Nujno je, da se zavedamo tega pojava in da ne krepimo negativnih čustev, ko sami nismo zadovoljni z določeno situacijo. Vsako živo bitje na tem svetu nosi svoj križ, s svojimi problemi in izzivi. Takšnimi izzivi, ki so pomembni za osebnostni razvoj in napredovanje. In izzivi vsakega individuuma so toliko zahtevni, da jih lahko premaguje. Nobenemu ni namenjeno, da bi živel kot kralj na zemlji, vsak ima svoje izzive. Nekateri veliko težje, drugi malo manj, vsak pa take, ki so mu osebno izjemno zahtevni.

Prav tako pa je pomembno, da se v življenju pripravimo na najslabše, ob tem ko upamo na najboljše. Kakršno koli idealiziranje situacij, ali tistih v katere se podajamo ali ko delamo primerjave ne prinesejo nič kaj pozitivnega. So zgolj napake v našem subjektivnem zemljevidu realnosti. Zavedati se moramo, da bodo stvari od daleč običajno vedno delovale lepše. So tega pride enostavno zaradi pomanjkanje informacij.

Ta pojav pa ima tudi svoje nasprotje. To je, da so včasih stvari videti bistveno slabše, kot so v resnici. Pogosto se to zgodi zaradi mnenj dobrih ljudi, preden spoznamo dejansko situacijo. Ali mogoče zaradi predsodkov, posploševanja ali drugih mentalnih kalupov. Zato je edino pravilno, da ocenjujemo določeno situacijo šele takrat, ko jo sami izkusimo ali dodobra spoznamo. Se pravi takrat, ko imamo dovolj informacij in ne gledamo vsega skupaj zgolj od daleč. Prej pa imamo zgolj izkrivljen pogled. Če si za povrh zaradi izkrivljenega pogleda dodatno belimo glavo z zavistjo, delamo sebi in drugim gromozansko škodo. Vsaka sodba, če smo do nje sploh upravičeni, mora vključevati čim bolj približan pogled. Na lastnem izkustvu.

Hudič ali Bog se skrivata v detajlih.

Blaž Kos je avtor bloga www.blazkos.com.