Ko podzavest blokira doseganje ciljev

Podzavest ima ključno vlogo pri doseganju ciljev vsakega izmed nas, pa če si to priznamo, ali pa ne. Moč podzavesti je izjemna, čeprav na žalost mnogokrat napačno predstavljena. Skoraj vsaka knjiga za osebnostno rast govori o tem, kako lahko zgolj s pomočjo podzavesti dosežemo vse cilje.

Nekaj v smislu vsako jutro se glejte v ogledalo in si ponavljajte sem lep in pameten, potem pa je samo vprašanje časa, kdaj se bo vse želeno uresničilo. Tudi film Skrivnost je močno poenostavljena ideja o tem, kakšno moč ima podzavest.

Za tak naiven pristop obstaja odličen test. Najdite nekoga, ki ne obvlada računalnika, nato pa ga vsak dan, v obdobju enega meseca, posadite zraven računalnika ter naj vsaj eno uro na glas ponavlja, da obvlada računalnik. Mogoče se lahko zraven celo gleda v ogledalo. Po enem mesecu pa preizkusite, kako se je kaj njegovo poznavanje dela z računalnikom izboljšalo. Jasno, da ne kaj preveč.

Takšen test jasno pokaže, da je moč podzavesti vseeno do neke mere omejena z objektivno realnostjo oziroma fizičnim svetom, ki si ga vsi delimo. V fizičnem svetu šteje akcija. In kot drugo, ne obstaja nobena lahka bližnjica, ki nam pričara to, kar si v življenju želimo, vendar je vedno potreben vložek, da lahko potem nekaj od tega imamo. Zgolj računati na podzavest nima nobenega smisla, če obenem sedimo pred televizijo in hrustamo čips. Manifestacija se dogaja skozi akcijo.

Vseeno pa je vloga podzavesti izjemno pomembna. Lahko nam pomaga dosegati cilje, se pravi da z njeno pomočjo hitreje manifestiramo želeno realnost, predvsem s tem, ko reprogramiramo avtopilota vsakdanjosti in način mišljenja, lahko pa nas pri doseganju ciljev zavira. Pomoč pri doseganju ciljev dosežemo s spremembo navad, ki so zapisane v podzavesti in se jih sploh ne zavedamo, vendar jih dnevno avtomatično opravljamo, prav tako pa s kreacijo zunanjega okolja na podlagi našega notranjega stanja. Zunanji svet je nenazadnje odsev notranjega sveta.

Pri zaviranju doseganja ciljev, pa ima podzavest veliko večjo moč. Na žalost. In pogosto je to pomemben in ključen del osebnostne rasti posameznika. Namreč nimamo zgolj podzavestnih vzorcev delovanja, ki jih moramo premagati in nadomestiti, da lahko začnemo dosegati svoje cilje. Tudi, ko vzorce spremenimo in se nam začnejo realizirati sanje, lahko podzavest poskrbi, da vse skupaj zelo hitro podremo. Kdaj? Ko dana situacija ni skladna z našo samopodobo. Dokler se naša podzavest ne strinja, da nekaj smo ali imamo, bo poskrbela za vnovično in vnovično izgubo pridobljenega.

Test skladnosti našega cilja z informacijami v podzavesti lahko preverimo zelo enostavno. Orodje se imenuje vizualizacija. Včasih na žalost, drugič pa na srečo, naši možgani relativno slabo ločijo med stvarmi, ki se dogajajo v realnosti, jih gledamo na zaslonu ali si jih predstavljamo. Vse so zgolj neke vrste slike, ki so vhodne informacije za procesiranje. Zato lahko polovica kinodvorane ob žalostnem koncu filma joka, pa čeprav so vsi akterji na platnu zaslužili ogromno denarja, pa se nobenemu v realnem svetu ni nič zgodilo.

Ta razhajanja med našimi cilji in informacijami v podzavesti se seveda pojavijo zaradi primarne in sekundarne socializacije. Obstaja naše bistvo, ki ga želimo samoaktualizirati, potem pa prevzeti vzorci ljudi, ki nas obkrožajo, ki to naše bistvo meglijo in meglijo ter nas ob tem običajno nehote ali celo z dobrimi nameni tlačijo v konzervo povprečja.

Najprej so tukaj različne besede, ki jih lahko poslušamo znova in znova kot otroci ter se počasi vpijajo v našo podzavest. Vsak od nas je poslušal nekaj takšnih ponvaljanj. Ni izjeme. Nekaj primerov: Denar ne raste na drevesih. Sosedov otrok je bistveno bolj priden, kot boš ti kdajkoli. Naš je res priden, ni pa preveč inteligenten. Matematika ti pa res ne gre. Nagnjen si k debelosti. Joj, si pa res neroden. Nobena te ne bo imela rada. In še bi lahko naštevali. Niti ni važno kaj in kdo, vsak je izpostavljen izjavam, ki so v neskladju z njegovim bistvom.

Na ljudi, ki so nam prišepetavali kakšno takšno izjavo, ne smemo biti jezni. Tudi oni so poslušali takšne izjave, ob vsem tem pa imajo običajno najboljše namene. Pozabimo, da smo si povsem različni in da imamo v življenju različne želje, vrednote, stališča, bistvo. Konec koncev pa ne uidemo tudi temu, da sami širimo tovrstne represije na druge. Hote ali nehote. Vzrok je v tem, da je naše bistvo edinstveno in želimo nekako druge prilagoditi svojemu bistvu. Kar pa seveda ne gre.

Imamo pa še bistveno več, kot so besede. Karakter osebnosti se izoblikuje v prvih nekaj letih. Kako? Z opazovanjem. Kot dojenčki opazujemo svet okoli sebe ter na podlagi tega oblikujemo določene vedenjske vzorce. Vzorce prevzemamo z zgledom, pa naj bo ta dober ali slab. In velikokrat se ta zgled zopet močno razlikuje od našega bistva. Razlikuje od tega kar moramo in si želimo v življenju izkusiti ter kam nas vodijo vzorci, ki smo jih prevzeli. In to je še en vidik tega, kaj moramo v življenju premagati.

Poglejmo si konkretni primer. Imamo določen cilj. Zaslužiti milijon evrov. Postati popolnoma fit. Dokončati diplomo ali doktorat. Nekaj pač. Naredimo celotni načrt. Gre za cilj, ki si ga resnično želimo doseči in je skladen z našim bistvom. Posvečamo se načrtu, delamo na temu. Pa vseeno nekako kar ne gre. Ne gre in ne gre. Doseganje cilja blokira naša podzavest.

Kot omenjeno je vizualizacija izjemno dobro orodje, da preverimo skladnost cilja s podzavestjo. To izvedemo sila enostavno in sicer, si v mislih čim bolj živo predstavljamo, da smo cilj že dosegli. Potem pa pozorno spremljamo svoja občutja, misli, ki se nam rojevajo ipd. Če doživimo naval negativnih misli, odmevov kritičnih monologov ali se zgolj nekako ne počutimo udobno, to pomeni, da imamo s podzavestjo velik problem. Ne strinja se, da si zaslužimo nagrado, ki jo prinese cilj. Je nismo vredni, ker smo prevzeli določen vzorec ali ker nam je nekdo to ponavljal direktno ali posredno.

Ne glede na to, kaj naredimo in koliko se potrudimo, dokler naša podzavest ne bo sprejela in potrdila nagrado cilja, bomo imeli velike probleme. Tudi če bomo cilj dosegli, je zgolj vprašanje časa, kdaj bomo sprejeli odločitve, ki bodo vodile v stanje brez nagrade. Temu se enostavno ni mogoče izogniti. Zato je veliko ljudi neprestano v minusu na računu, ko shujšajo znova pridobijo težo ipd. Tako je pred vlaganjem energije v doseganje katerega koli cilja potrebno razčistiti zadeve v naši podzavesti.

Možnosti je več, vse pa je odvisno od veličine problema, ki jo imamo z našo podzavestjo. Nekatere vzorce lahko res odpravimo zgolj s pozitivnim samogovorom, kar poznamo kot afirmacije, spet za druge je vizualizacija prav tako odlično orodje.Toliko časa si znova in znova vizualiziramo doseženo nagrado cilja, dokler se ob tem ne počutimo odlično. Ob vizualizaciji tudi simuliramo čustva in reprogramiramo svojo podzavest.

Nekatere negativne informacije pa so vsajene tako globoko v podzavest, da jih lahko spremenimo zgolj s strokovno pomočjo. Tudi to si je na neki točki potrebno priznati. Seveda gre za korak, ki zahteva veliko truda, iskrenosti, finančne investicije in še česa drugega. Vendar če nas podzavest blokira pri nečemu, kar si resnično želimo in naše življenje pri tem zaradi tega ne bo izpolnjeno, je tudi to vsekakor vredno investicije. Verjetno bi bilo najboljše, če bi imel prav vsak kot imamo zdravnika za telo, tudi svetovalca za ostala področja življenja.

Najslajše bitke so tiste, ki jih zmagamo sami nad sabo.

Dejstvo je, da moramo pogosto, preden lahko dosežemo določen cilj, reprogramirati programsko opremo, ki jo poganjajo naši možgani. Šele potem lahko realiziramo svoje bistvo. Vendar je vredno!

Blaž Kos je avtor bloga www.blazkos.com.