Božič - praznik ljubezni ali potrošnje?

Ste tudi vi med tistimi »srečneži«, ki ste dan pred božičem iskali prosto parkirno mesto pred enim izmed nakupovalnih centrov ali trgovin in čakali v dolgi kači pred blagajno? Verjetno ste potem tudi opazili, da so bile police v trgovinah izropane kakor hrane tako drugih stvari, od igrač do ostalih nepotrebnih »malenkosti«. Trgovski mogotci si pri tem spet enkrat več polnijo žepe, trgovci delajo nadure za naprej in za nazaj, mi pa praznimo svoje denarnice do zadnjega evra.

Kriza? Te trenutno ni opaziti. Brezposelnost sicer narašča, a narašča tudi potrošnja zadnje dni v letu, ko se zdi, da bo jutri konec sveta in moramo obvezno napolniti hladilnik ter vse kuhinjske police do zadnjega kotička. Pa da ne bi slučajno kdo ostal brez darila! Kupimo za sorodnike, znance, sosede, prijatelje in še bi se dalo naštevati. Skratka: nakupovanje od prvega do zadnjega – evra.

Božič bi naj bil praznik ljubezni. Družina bi naj skupaj preživela dragocene trenutke, ki jih je zaradi sile hitrega življenjskega tempa vedno manj. Vedno redkeje smo skupaj, ko pa že pride priložnost, pa se med sabo nekako ne najdemo več. Moderna doba nam omogoča marsikatere ugodnosti, a s tem prinese tudi monotonost in togost v že tako skrhane človeške odnose. Od Facebook-a do raznoraznih klepetalnic, e-voščilnic in e-mailov. Nič več navadnih voščilnic po pošti, toplega stiska rok in prijetnega pogovora ob čaju, kuhanem vinu ali kavi v prijetnem domačem okolju.

Res je, da želimo nekomu z darilom ob takšni priložnosti pričarati nasmeh na obraz in mu pokazati, koliko nam pomeni, a ljudje vedno bolj pozabljamo, da božič navsezadnje ne pomeni obdarovanje z neprecenljivimi darili velike vrednosti, temveč je lahko že lepa beseda in topel objem dovolj, da nekomu pokažemo, da ga imamo radi. Otrokom se na ta način žal že od malih nog na kožo žge navada, da Božiček prinaša darila in bolj bodo pridni, večje bo darilo. Kje je ostala skromnost? Ob tako privlačnih policah v nakupovalnih centrih se je težko upreti skušnjavi nakupovanja.

A kljub vsemu obstajajo izjeme. So še družine »stare šole«, ki ne pretiravajo in se poslužujejo pravega pomena božiča. Skupno okraševanje božične jelke, postavljanje jaslic, božične pesmi, prijetni pogovori v ožjem krogu, obisk sorodnikov in iskrica v očeh. Škoda, da je le teh malo. Vedno pogosteje namreč slišim, da tudi te dni vsak gleda v svoj računalnik, svojo televizijo ali gre po svoje.

Danes so trgovine zopet odprte, police spet polne, a ne za dolgo. Pred zaprtjem bodo spet izropane do zadnje dobrine. Silvestrovo je namreč tik pred vrati, obiski so že napovedani, zaloge so pa vsekakor »nujno potrebne«.