Državni proračun januarja zabeležil 333 milijonov evrov presežka

Državni proračun je po predhodnih podatkih januarja zabeležil 333 milijonov evrov presežka, kar je več kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani, je objavil fiskalni svet. V fiskalnem svetu sicer kot največje kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ vidijo zahteve po dvigu plač v javnem sektorju.

Proračunski prihodki so bili januarja z 1,20 milijarde evrov za 10,5 odstotka višji kot v lanskem prvem mesecu, odhodki pa so bili z 863 milijoni evrov nižji za 7,3 odstotka. Ob neupoštevanju interventnih izdatkov za boj proti draginji in pomoč ter sanacijo po poplavah so odhodki dosegli 845 milijonov evrov in bili medletno nižji za 2,9 odstotka. 

Proračunski presežek je tako dosegel 333 milijonov evrov, medtem ko je bil lani januarja pri 152 milijonih evrov. Ob neupoštevanju interventnih izdatkov je presežek letos januarja dosegel 351 milijonov evrov, v prvem lanskem mesecu pa 247 milijonov evrov.

Proračunska gibanja na samem začetku leta so tako ugodna, a v fiskalnem svetu vseeno opozarjajo, da vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju, ki na vlado tudi v obliki stavk letijo z vseh strani, predstavljajo bistveno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ. 

Predhodni podatki o lanski realizaciji drugih javnih blagajn

V fiskalnem svetu so izpostavili, da je zdravstvena blagajna leto 2023 zaključila s primanjkljajem (76 milijonov evrov) kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transferja iz državnega proračuna. Pri tem so opozorili, da ta transfer postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne in se od 2017 v povprečju letno povečuje za skoraj 40 odstotkov. Če je bil leta 2017 pri 43 milijonih evrov, je bil lani pri 358 milijonih.

Realna kupna moč pokojnin se je medtem po ugotovitvah fiskalnega sveta v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Skupni odhodki za pokojnine so se v zadnjih štirih letih namreč (brez upoštevanja interventnih dodatkov) povečali za 1,4 milijarde evrov oziroma 30 odstotkov.

Bilanca proračunov občin je imela lani s 126 milijoni evrov največji presežek doslej, ki je bil posledica dviga povprečnine in predvsem obsežnega transferja iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti po lokalnih volitvah v 2022, navaja STA.

Foto: Pixabay