Kot že narekuje navada, nekaj dni po prestopu v novo leto pride težko pričakovana sezonska razprodaja. Mediji ob tem običajno poročajo o neverjetni gneči, ljudje bi naj že pred odprtjem trgovin čakali pred vhodnimi vrati, samo, da bi dobili svoj zaželeni kos po znižani ceni, pred blagajnami naj bi se vrstile dolge kolone, med prodajnimi policami pa naj bi potekal srdit boj za vsak kos oblačila ali obutve. A zdi se, da se je letos v naših glavah nekaj premaknilo. Mogoče pa niti ne toliko v glavah, temveč bolj na naših bančnih računih.

Ni bilo težko spregledati nakupovalne mrzlice v predprazničnem času, saj se verjetno še dobro spomnimo boja za parkirno mesto pred še tako majhno trgovino. Lučke so veselo vabile, v  tem transu pa smo zapravili dobesedno zadnji evro. Kaj vse smo kupovali, je verjetno retorično vprašanje, a po nakupovalni mrzlici je prišel trden pristanek na realna tla. Padli smo neposredno pred izložbe, kjer plakati in nalepke z napisi - 20% pa vse do – 70 % te dni zopet veselo vabijo. Veliki, rdeči minusi, ki nas skorajda ne vlečejo v trgovino, hkrati pa nam žalostni, prav tako rdeči minusi, le to preprečujejo. V mislih imam minuse na bančnih računih.

Pa ne misliti, da nas vse mečem v isti koš. Nismo vsi »revni« kot cerkvene miši in ne beračimo vsi za še tako majhen kos kruha, a vseeno se z začetkom razprodaj jasno pokaže slika, ki smo jo narisali v decembru. Trgovine, ki so nekoč prve dni slavnih razprodaj bile res nabito polne do zadnjega kotička, so danes skoraj prazne. Minusi samevajo, mi pa se izgovarjamo z besedami, da smo pač »spontani kupci, ki kupujemo le takrat, ko nekaj zares rabimo ali slučajno najdemo«.

Ženske in moški imajo povsem drugačne fantazije o razprodajah ...

Kljub vsej krizi, ki jo tako na veliko obravnavam, pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da se skušnjavi velikih razprodaj ne moremo popolnoma upreti. Oči so kljub prazni denarnici lačne in čeprav zares nič nerabimo, gremo vsaj pogledat, če slučajno res nečesa »spontano« ne najdemo. Mogoče pa bo v ponudbi nekaj, kar si že dolgo želimo ali že dolgo iščemo in če bo ta izdelek povrh vsega še znižan, popolnoma odmislimo dilemo, če bomo jutri jedli tisti kos kruha ali ne.

Verjetno pa je med nami tudi marsikateri skeptik, ki trdi, da trgovci pred razprodajami namensko zvišajo cene, samo da potem z marketinško potezo velikih popustov pritegnejo kupce. Če je to res, ne bom potrdila in niti ovrgla. Konec koncev bomo kljub vsej krizi, vsem nategom in vsem velikim minusom kupili točno tisto, kar »spontano« najdemo. Včeraj, danes, jutri. Ženske se tako vsaj za pet minut borimo za en in isti pulover, moški pa pri tem tipično zavijajo z očmi.