29. februar – dan, ko ženska pade na kolena

Vsako četrto leto naše leto dobi dodatni dan - 29. februar. Dobili smo ga z uvedbo gregorijanskega koledarja leta 1582, pri nas pa 29. februar velja šele od leta 1919.

Večina let ima 365 dni, to so nas učili že od malih nog, šele v šoli pa so nam razložili, da popolni obrat okoli Sonca traja približno 365 dni in 6 ur. V štirih letih se tako nabere 24 ur in da bi bil prej omenjen koledar usklajen s položajem Sonca, tako vsaka štiri leta dobimo dodatni, 366. dan v letu. Preprosto, kajne? Pa vendar ni, saj je zadeva dosti bolj kompleksna. Prestopno leto namreč ni vsako četrto leto, temveč ga »dobimo« le takrat, ko je leto deljivo s štiri. In čeprav je mogoče leto deljivo s štiri in je hkrati deljivo s sto, ni prestopno, razen, če je hkrati deljivo tudi s štiristo. Sliši se res zapleteno, vendar je to tako redki pojav, da ga bodo doživeli le še naši vnuki. Prestopno leto, ki le to ne bo, bo namreč šele leta 2100.

»Leapers« ali smolčki

Na svetu je okrog štiri milijone ljudi, rojenih 29. februarja. »Leapersi« (kar izhaja iz besede »leap day« oz. prestopni dan) oz. smolčki imajo svoj rojstni dan le vsaka štiri leta, uradno pa ga praznujejo vsako leto, in sicer 28. februarja ali pa 1. marca. V Sloveniji svoj rojstni dan tako nekaj čez 1.300 smolčkov, ki imajo celo svoje društvo »smolčkov«, svoj rojstni dan uradno praznuje 28. februarja (v Angliji 1. marca).

Ponekod celo 30. februar

Februar je v preteklosti v določenih državah imel celo 30 dni. To se je zgodilo na Švedskem, ki je takrat vključevala tudi Finsko ter v Sovjetski zvezi. Švedsko kraljestvo je v 18. stoletju postopoma želelo preiti z julijanskega na gregorijanski koledar, vendar so želeli izpuščati prestopne dneve. To se je zgodilo leta 1700, nakar sta sledili prestopni leti 1704 in 1708. To je švedski koledar pripeljalo en dan pred julijanskega, a so bili še vedno deset dni za gregorijanskim. Zmedo so nato zmanjšali leta 1712, ko so letu dodali dva prestopna dneva (29. in 30. februar), nakar so pa šele 1753 uradno prešli na gregorijanski koledar. 

Drugače je bilo v Sovjetski zvezi, kjer so leta 1929 uvedli revolucionarni koledar, ki je imel vsak mesec 30 dni. Tistih 5 oz. 6 dni, ki so običajno veljali za 31. dan v mesecu, pa so tako postali prazniki in uradno niso pripadali nobenemu mesecu. V letih 1930 in 1931 je sovjetski februar tako imel 30 dni, leto pozneje pa so meseci spet dobili običajne stare dolžine.

Datum, ki si ga ni težko zapomniti

Neredko se zgodi, da nam nehote uide kateri izmed pomembnih datumov – leto ima res 365 dni in se vedno pravočasno spomniti na tetin rojstni dan, sestrino obletnico poroke ali datum prvega poljuba svojega partnerja, dandanes nekaterim predstavlja zelo veliko težavo. Zato pa je 29. februar več kot idealen, saj ga res ne moremo spregledati, zaradi njegove redkosti pa nam v spominu ostanejo tako rojstni dnevi kot posebne obletnice, ki so se zgodile na ta dan. Predvsem možje tako na ta dan težko pozabijo recimo na obletnico svoje poroke, ki velja za enega izmed datumov, ki ga možje najpogosteje pozabijo.

Ko ženska pade na kolena…

Čeprav se enakopravnost med spoloma iz leta v leto bolj uveljavlja, »padanje na kolena« še vedno pripada močnejšemu spolu. A ne 29. februarja. Po irski tradiciji je 29. februar že mnoga stoletja dan, ko ženske vzamejo stvari v svoje roke, pokleknejo pred svojega izbranca in ga zaprosijo za roko. Torej drage dame, le pogumno! Vaš izbranec tega dneva sigurno ne bo pozabil.