Marketinški zapis: Biti pametnejši

V teh časih, ko je zaupanje na vseh ravneh družbe in gospodarstva močno omajano in negotovost prihodnosti in razvoja vse večja, je težko »biti pameten«. Kljub temu je prav pamet tisto, kar najbolj šteje, so mi velikokrat rekli moji starši, pa naj bo "kmečka" ali znanstvena.

Po SSKJ je pamet "sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo", v vsakodnevnem življenju in odločanju pa nekaj, kar znova in znova preverja našo zmožnost hitrega dojemanja in razsoje v okoliščinah, kjer so nenehne spremembe in prilagajanje le-tem postale nekaj povsem običajnega.

Tudi v trženju ni nič drugače. Morda še bolj viharno in spremenljivo kot v kakšni drugi poslovni aktivnosti, saj je prav trženje tisto, ki je v vsakdanjem življenju ljudi in podjetij nenehno na preverbi razmerja med izvirnostjo, kakovostjo, ceno, željo in dejansko potrebo po tem, da si kupiš neko korist.

In ker smo posamezniki – porabniki vse bolj ozavestili, da vsega, v kar nas vzpodbujajo trženjski dražljaji, res več ne potrebujemo ali pa si kot nekoč v konjunkturi preprosto ne moremo privoščiti toliko kot takrat, je trženje res prišlo v položaj, ko je, če si na strani ponudnika, potrebno "biti pametnejši" od porabnika. Kar pa je zdaleč od enostavnega, saj je porabnik vse bolj informiran, razgledan, zvedav in predvsem vse bolj zahteven – in to ne glede na dohodkovni ali cenovni segment, v katerega sodi ali vstopa. In zato je trženje postalo še večji izziv. Pa ne le v sinhronizaciji trženjske strategije znamke, segmentiranja, pozicioniranja, ciljanja, razvoja štirih, sedmih ali devetih P-jev, ampak predvsem v izhodišču – to je v razvoju novih ali drugačnih, nadgrajenih in predvsem novim zaznavam dejanskih potreb prilagojenih izdelkih in storitvah. 

Še nikoli do sedaj razvoj novih izdelkov in storitev, inovativnost in kreativnost povezani z novimi kakovostmi in prepričljivimi koristmi izdelka niso bili bolj pomembni. To je verjetno še edino »pametno« žezlo, s katerim bomo lahko premoščali poslovno negotovost prihodnosti. 

"Pametno" trženje danes povezuje razvoj novih izdelkov in storitev, inovativnost in kreativnost z novimi kakovostmi in prepričljivimi koristmi izdelka. 

A ga je težko skovati, saj je novih idej sicer veliko, njihovih uspešnih komercializacij v obliki resničnih inovacij pa malo. Za to je namreč potrebna velika mera raziskovanja, znanja, vztrajnosti, virov, učenja od porabnikov in predvsem njihovega razumevanja. Več ko vemo o njih, bolj kot jih vključujemo, bolj nam lahko povedo, kaj potrebujejo. A jih moramo znati slišati in videti z manj običajnimi in predvsem v prihodnost zazrtimi očmi. Za to pa pogosto ni časa, tudi ne sposobnosti in kulture, ki bi v podjetjih vzpodbujala k temu. Preveč smo namreč zazrti vase, v zdajle, morda še jutri, mnogo premalo pa v vizijo, ki jo želimo živeti pojutrišnjem.

"Pameten tržnik zna slišati in videti svoje porabnike, jih raziskuje in vključuje."

A če želimo prepričati današnjega in jutrišnjega porabnika, moramo početi prav to. S pametjo in brez odvečnega hitenja. Svet namreč že nekaj časa v resnici ne drvi več tako hitro, kot se nam zdi. 

Dr. Maja Makovec Brenčič je predsednica Društva za marketing Slovenije in profesorica ter prodekanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.