»Na kolo za zdravo telo!«

»Na kolo za zdravo telo!« so besede, ki jih je z včerajšnjo napovedjo ponovnega dviga cen naftnih derivatov marsikdo izustil. »Očitno bo čas, da začnemo živeti bolj zdravo in udobne avtomobile zamenjamo s kolesarjenjem ali hojo.«

Verjetno med nami ni osebe, ki se ne bi čudila nenormalnemu dvigu cen naftnih derivatov. Številka iz tedna v teden raste, se vztrajno in nič kaj počasi približuje magični meji 1,50 EUR ter grozi, da bo še letos dosegla absurdno vrednost 2 EUR na liter goriva. Kam nas to pelje? Očitno nikamor več, kajti peljali se verjetno ne bomo več tako pogosto, kot smo se do sedaj.

Priznati je treba, da smo se s prehodom v moderno dobo kar precej polenili. Ne samo, da je osebni stik in komunikacijo zamenjala internetna tehnologija, kjer sosede gledamo le še preko Facebook-a in si namesto nekoč izredno priljubljenih pisem in voščilnic raje pošljemo e-pošto, temveč tudi gibanje je postalo dobesedno omejeno. Zakaj omejeno? Preprost odgovor: zaradi vedno hitrejšega tempa življenja. V 24 urah je treba biti tam in tam in tam, ob tem pa se spopadamo s problemom, da moramo s točke A do točke B priti v najkrajšem možnem času po najmanjši liniji odpora. Sedemo za volan, pritisnemo sklopko, damo v prvo prestavo in že se peljemo.

Natrpani urniki

Verjetno zdaj marsikdo zmajuje z glavo in meni, da tako hudo pa spet ni, saj se vedno lahko najde tistih dodatnih 10 minut, da lahko v miru spijemo kavico, se v miru sprehodimo do določene točke, vmes še s kom pokramljamo,… To je že res, vendar če zjutraj vstanemo, moramo najprej po vseh pravilih zdravega načina življenja zajtrkovati, priti do sedmih, osmih v službo, vmes mogoče še peljati otroke v vrtec ali šolo, med službo biti zbran do ure, ko je čas za odhod. Po službi je potrebno pobrati otroke, vmes skočiti v trgovino, saj po Murphy-jevem zakonu v kuhinji ali hladilniku vedno vsaj ena sestavina manjka, skuhati kosilo, z otroki narediti nalogo in ponoviti učno snov, postoriti kaj po hiši ali okrog nje, vmes najti čas za športno rekreacijo, mogoče obiskati še kak tečaj ali podobno in še bi se dalo naštevati. Zakaj torej nikoli ni dovolj časa in zakaj vedno hitimo iz ene točke do druge? Odgovorite si sami.

Tisti, ki sedijo na mehkih stolih, krize ne občutijo kot navadni državljani

Pa se vrnimo k prvotnemu problemu: gorivo. Bolj nam ponavljajo, da so za nami hudi časi, da živimo v groznih časih in je pred nami še bolj brezupno obdobje, bolj se zdi, da se ljudje, ki nam to govorijo, teh besed sploh ne zavedajo. Ljudje, ki imajo v najboljšem primeru z vsemi dodatki okrog 700 EUR plače, so tisti, ki na lastni koži čutijo krizo, v kateri se je znašla naša država in ne tisti, ki sedijo na mehkih stolih in se včasih prisiljeno smejejo v kamere, včasih v otožnem tonu napovedujejo, da pač trošarin pa ni bilo mogoče znižati. Če smo iskreni, njim verjetno ni potrebno vedno pogosteje zaviti na bencinsko črpalko, saj imajo svoje šoferje, ki jih poleg vsega verjetno še nesramno drago plačujejo.

Kolesarjenje ni le vračno, temveč tudi zdravo

Pritoževanje nam pa do sedaj ni prineslo nobene pozitivne spremembe, prav tako je težko napovedati, če nam bo prihodnost prinesla kaj dobrega ali ne, dejstvo pa je, da moramo nekaj ukreniti. Po televiziji so že včeraj začeli razlagati o varčnem načinu vožnje ter okolju prijaznih in varčnih hibridnih vozilih, prav tako pa vedno glasneje odmevajo besede prvega odstavka o kolesu in gibanju. Čas je, da spet stopimo na realna tla, upočasnimo tempo življenja in začnemo tam, kjer smo se izgubili: v času, ko kolesarjenje ni bila le športna disciplina, temveč čas za druženje s sodelavci, prijatelji in družino. Nemogoče? Mogoče! Nedelja je idealen čas, da iz kleti potegnete svoja kolesa in s svojimi najdražjimi obiščete babico in dedka v sosednjem kraju. Ni le varčno, temveč tudi zdravo.

Foto: sxc.hu