(Ob)da(rova)n(je) žena

Dan žena, osmi marec, mednarodni praznik žensk, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk in dan, ko niso važne le vrtnice, lepe besede in majhne pozornosti v obliki daril.

Vsako leto se 8. marca spomnimo naših mam, sester, tet, babic in drugih predstavnic nežnejšega spola, brez da bi sploh vedeli, zakaj. Dan kot dan, pač en dan, ki je na koledarju označen s posebno barvo in se ga spomnimo, ker se ga pač moramo. Lepo se je namreč nekoga spomniti »na njegov dan«, morda z lepo besedo, objemom ali vrtnico, a brez da bi vedeli, zakaj, pa je namen rahlo zgrešen.

Dan žena isto kot pretežno vsi tovrstni prazniki izgubljajo na pomenu. Vedno večji pomen pri tem ima komerciala, ki nam te dneve dobesedno prodaja in nam jih vsiljuje. V znamenju prodaje bonbonier, ki so ostale od praznika zaljubljenih, spet vsi hitimo eden mimo drugega.

Boj za enakopravnost

Pa pojdimo malo v preteklost in v izvor tega pomembnega dne. Pomen ženske se je skozi čas namreč korenito spremil in brez pomembnih dogodkov, ki so pripeljali do pomembnih premikov, danes verjetno ne bi bilo nobene zdravnice, novinarke, županje in podobno.

Davnega leta 1857 so delavke v tekstilnih tovarnah v New Yorku 8. marca organizirale protest in s tem pokazale upor zoper nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Kljub temu, da so delavke takrat bile napadene in pridržane, so dve leti kasneje, prav tako v marcu, te ženske ustanovile prvi delavski sindikat. Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka odvil protest, kjer je 15.000 glava množica žensk s sloganom »Kruh in Vrtnice« zahtevala krajše delovne ure, boljšo plačo in volilne pravice. Kruh je pri tem simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. Istega leta v maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk.

Dve leti pozneje je nemška feministka in socialistka Clara Zetkin na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagnu predlagala priznanje mednarodnega dneva žensk. Predlog je bil sprejet, datuma pa niso določili vse do leta 1917, ko so zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Rusiji spet napolnile ceste s sloganom »Kruh in Mir«, ki je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v prvi svetovni vojni. Kljub vsem pritiskom, ki so jih ženske tedaj doživljale, s protestom niso prenehale, vse dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico. To se je po julijanskem koledarju, ki je še takrat veljal v Rusiji, zgodilo 23. februarja, na gregorijanskem koledarju pa je ta dan označeval 8. marec, ki ga od takrat praznujemo kot mednarodni dan žena.

Ženske ponekod še vedno v podrejenem položaju

Ta dan torej ni samo spet en dodaten dan za obdarovanje. Ta dan s seboj nosi globok pomen boja za enakopravnost žensk. Mogoče se še katera izmed naših babic spomni časov, ko ni smela ne tega in ne onega, ko je bila prisilno priklenjena na štedilnik, delala od zore do mraka na polju in povrh vsega še skrbela za ducat otrok. Danes je na srečo situacija drugačna, čeprav v marsikateri družbi še ni dosegla niti približek tega, kar bi bilo potrebno. Marsikje ženska še vedno predstavlja le objekt, ki nima ne pravic ne svojega lastnega življenja. V Sloveniji se še mogoče obremenjujemo z dejstvom, da so na vodilnih položajih podjetij še vedno pretežno moški – kar se bo s časom verjetno spremenilo – drugje pa se ženske v javnosti ne smejo pokazati brez rute na glavi in morajo klečeplaziti za svojim možem.

Foto: sxc.hu

Zato, drage moje, bodimo ponosne na to, da smo ženske, prav tako pa z občudovanjem glejmo na naše predhodnice, ki so nam izborile pravico do svobodnega in enakopravnega življenja.