Ultimat Virantu - preigrava JJ možnost predčasnih volitev?

Rešitev, ki jo (izvršilni odbor) SDS predlaga v odgovoru na stališče pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da naj tožilstvo ostane oziroma se vrne pod njegovo pristojnost, je naravnost imenitna.

Pa naj ga ima, Pličanič, tožilstvo, ko se že toliko grebe zanj, a ob letu osorej bo moral prevzeti odgovornost in nepreklicno odstopiti, če bodo koalicijske partnerke ‘soglasno ocenile’, da se tožilstvo ne more pohvaliti z javno priznanimi uspehi pri pregonu velikega gospodarskega kriminala. Skoraj dobesedno: najprej mora uspeh tožilstvu priznati javnost (čeprav kvota za priznanje ni določena, domnevam, da morajo vse javnomnenjske agencije izmeriti najmanj polovično), potem pa ga morajo priznati še koalicijske partnerke (soglasno!), domnevam, da s stališči statutarno določenih organov.

Ako so manj pozorni morda medtem že pozabili, kar jim je pred kakšnim mesecem dni sicer nesebično vbijal v glavo notranji minister Vinko Gorenak, jih IO SDS v včerajšnji izjavi sam spomni, da gre pri gorko zaželeni pristojnosti tega ali onega ministrstva nad tožilstvom zgolj za – upravno pristojnost. Poenostavljeno in naravnost povedano, minister je pristojen za zagotavljanje kar najboljših gmotnih in drugih razmer za delo tožilstva, ne sme in ne more pa neposredno določati prednostnih nalog ali se celo vmešavati v posamezne postopke.

In še drugače rečeno, četudi bi minister v okviru svoje upravne pristojnosti imel možnost dvigniti plače tožilcem in sploh priskrbeti jim tisto, kar se da kupiti z denarjem (prostore, najboljše možno izobraževanje ter strokovno pomoč finančnih in drugih izvedencev …) ali ustvariti z ‘dobro voljo’ in dovoljenimi političnimi sredstvi (recimo usklajevanje in sodelovanje s policijo, ki je sama nedvomno prav tako potrebna obojega), v enem letu ni mogoče pričakovati ‘javno priznanih uspehov’. (Razen, če se uspešnost ne bo presojala po tem, ali se bo v tem času za zapahi znašel, recimo, Zoran Janković, opuščen pa bo pregon Janeza Janše.) Če bi držalo nasprotno, pa ni razloga, zakaj že koalicijska pogodba ne zahteva tega od ministra, ki mu je tožilstvo ‘dodelila’.

(Malo širše pa tudi ni lahko razumeti, zakaj ‘javno priznanih uspehov’ v enem letu koalicijska pogodba ne predpisuje kar za vsakega ministra in potem še predsednika vlade povrhu. A ne bi bilo lepo, če bi lahko Andreju Vizjaku javnost pokazala s palcem, da ni zmanjšal brezposelnosti za polovico, Zvonetu Černaču, da ni tretje razvojne osi, Žigi Turku, da po Pisi slovenski osnovnošolci niso prehiteli niti estonskih, kaj šele finskih vrstnikov, Radovanu Žerjavu, da države gospodarsko ni spravil na povprečno raven EU in tako dalje. Ne le, da ni razloga, skrajna škoda bo, če IO SDS ne bo predlagal topogledne spremembe koalicijske pogodbe.)

Vprašanje, kateri minister je (upravno) pristojen za tožilstvo, se mi še vedno ne zdi usodno pomembno za ‘učinkovitost’ pregona. Malce presenetljivo pa je (prav zaradi neusodnosti), da utegne postati pomembno koalicijsko vprašanje. Akutno in/ali kronično. Da za Pličaniča veljajo oziroma naj bi veljala drugačna merila kot za Gorenaka (in druge ministre), je kajpak navadni ultimat. Manj najbrž ministru Pličaniču, ki meni, da tožilstvo pod notranjim ministrstvom ni dobra rešitev, in bolj njegovi stranki oziroma Gregorju Virantu. Zakaj oziroma kaj gre tako hudo narobe, da je največja vladna stranka partnerko, brez katere ne more, pripravljena pritisniti ob zid, je manj jasno. Gre zgolj za zaostreno preventivno discipliniranje (ki se je po Virantovem trmoglavljenju z generalno sekretarko državnega zbora najbrž začelo z ‘razkritjem’ nakupa dragih državnozborskih prenosnikov) ali pa že za ‘vsebinska’ nesoglasja?

Ali pa se SDS, kakor bi bilo to s stališča države neodgovorno (a poskusno enoletno obdobje za tožilstvo oziroma ministra je pa odgovorno?), nemara poigrava celo z mislijo na nove volitve?  OK, neodgovorno, ampak – a tudi s stališča stranke nespametno? Ne nujno, volitve bi DLGV skoraj gotovo zbrisale, nemara tudi Desus (saj smo medtem izvedeli, da pokojninska reforma ni potrebna), po napovedani vrnitvi v ljubljansko mestno hišo oslabile Jankovića in okrepile Boruta Pahorja. Ob ustreznih in dobrih spinih pa kajpak tudi Janšo, ki se v tako razdrobljeni koaliciji, kakršna je sedanja, nedvomno ne počuti dobro.

Hm!

_____
PS: DLGV s svojim današnjim odgovorom IO SDS daje vedeti, da so brezupni politični diletanti, ki bodo plesali, kakor in kolikor jim bo igrano.

Tako imenovana “kompromisna” oziroma “pogojna” rešitev, ki jo predlaga Izvršilni odbor SDS, za Državljansko listo ni sprejemljiva in jo štejemo v bistvu za zavrnitev našega predloga. Predlog je polovičarski, nesistemski, vsebinsko nekonsistenten in podcenjujoč do Državljanske liste kot koalicijskega partnerja.
Pristojnost za državno tožilstvo torej ostaja na ministrstvu za notranje zadeve, ampak naj bo jasno, da je to izključno po volji SDS. Naš predlog ostaja v veljavi in ga lahko SDS kadarkoli sprejme.
S tem je za nas zadeva z državnim tožilstvom zaključena in se z njo ne bomo več ukvarjali.

Predlog SDS (polovičarski, nesistemski, vsebinsko nekonsistenten in podcenjujoč) v DLGV štejejo za zavrnitev svojega predloga, pristojno ostaja notranje ministrstvo, zadeva je zaključena, toda – SDS lahko predlog DLGV še vedno in kadar koli sprejme. (Morda, recimo, ko se bo pristojnosti nad tožilstvom naveličala.)

Bog se jih usmili, če še tega, da naj pa tožilstvo pod Gorenakom v enem letu pokaže ‘javno priznane uspehe’, ne znajo zaspinati. In naj se usmili tudi države, v kateri je tožilstvo igrača v koalicijskem peskovniku.

Vojko Flegar je urednik