Gregorjevo – slovenski ljudski praznik zaljubljenih

Verjetno se še spomnite, kako so nam že naše babice govorile, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Ta trditev ni niti tako zelo za lase potegnjena, saj 12. marec s seboj nosi več anekdot, od ljudskega izročila o ptičkah do prebujanja pomladi, prav tako pa marsikomu predstavlja malce pozabljen slovenski ljudski praznik zaljubljenih.

Valentinovo je za nami. Praznik zaljubljencev je iz leta v leto bolj skomercializiran ter iz leta v leto izgublja na pomenu. Prav nasprotno pa velja za malce prezrt slovenski ljudski praznik, ki pa ni le mlajši bratec velikemu valentinovemu, temveč s seboj nosi globok pečat iz zgodovine.

Prvi pomladni dan?

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen v Rimu okrog leta 540 in je veljal za idealnega papeža ter cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes, zato tudi ne preseneča, da je gregorijanski koledar ime dobil ravno po njem. In zakaj torej danes ni prvi pomladni dan? Ker se je s prehodom z julijanskega na gregorijanski koledar ta dan premaknil za 10 dni.

Prav tako nas je verjetno velika večina misli, da če je že gregorjevo, potem danes praznujemo god Gregorja, vendar tudi to ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar pa se cerkvi ni zdelo najbolje.

Kakšna je ptička, takšen bo mož

Danes se ptički ženijo. Zakaj pa to? Ta trditev delno izvira iz žvrgolenja ptičkov po grmovju in vrtovih, delno pa tudi iz starega običaja, pri katerem so se dekleta na gregorjevo ozirala v nebo in opazovala ptice, saj je prva, ki jo je dekle opazilo, naznanila, kakšen bo njen mož. O ženitvi ptičkov na gregorjevo govori tudi slovenski pesnik Oton Župančič v svoji pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni. Ta nadvse prijeten praznik naznanja pomlad, prebujanje narave in živali, prve tople sapice in pa tudi ljubezen.

»Gregorčki«, ki odnesejo vse slabo, skrbi in zimo

Slovenski dan zaljubljenih pa spremlja še ena navada, in sicer spuščanje »gregorčkov«. V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim "oblanjem" ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili, saj bi voda naj tako odnesla vse slabo, skrbi in zimo, marsikateri zaljubljeni pari pa si s tem na preprost način izkazujejo svojo ljubezen. Skomercializiran 14. februar ali ljudski 12. marec? Odločite se sami.