Muhasto, a za vsakim dežjem posije sonce

Muhast april nam po dolgotrajni suši ne prizanaša. Jamranje, da naj bo že enkrat dež, da polja končno zaživijo in cvetovi pokažejo svojo pravo lepoto, se je obrestovalo. Vendar pa so naši obrazi še vedno videti nezadovoljni, brezizrazni in le redko nasmejani.

Aprilski dnevi minevajo po vzgledu velikonočnega praznovanja: deževno. Čeprav ne moremo ravno trditi, da se dobesedno utapljamo v vodi, nam vsaki dve uri čez glavo letijo oblaki, ki včasih s seboj prinesejo tudi kakšno nevšečnost v obliki toče. Da, prav ste prebrali, toča. Temu potem sledijo skoraj idilični sončni žarki, ki se lesketajo v mlakah, ki jih je za seboj pustil velik, temen oblak.

Priznajmo, da smo nagajivega aprila že skoraj vajeni. Ravno takrat, ko se spravimo urejat vrt, kosit travo ali podobno, naenkrat postane tema. V hipu začne deževati, naši načrti pa dobesedno padejo v vodo. Dokončno odločeni, da pa danes pač nič ne bo z našim delom, pogledamo čez 5 minut skozi okno. Kaj vidimo? Sonce. Kot da prej oblaki niso napovedovali skorajšnjega vesoljnega potopa. Nekateri se ob tem nasmejijo, spet začnejo z udejstvovanjem svojega prekinjenega načrta in se odpravijo delat, spet drugi se jezno odločijo, da danes ne bodo počeli prav nič več, tretji pa…no, ustvarite si svoj scenarij.

Vsaka zgodba pa ima nek svoj nauk, tudi ta. Pa poglejmo: muhasto vreme se spreminja iz sekunde v sekundo. Enkrat dežuje tako močno, da ne vidimo dva metra pred seboj, drugič nas spet sonce vabi, tretjič nas preseneti toča, četrtič nam veter obrača dežnike. Stalno menjavanje in stalne spremembe in čeprav se prav dobro zavedamo, da to pač k aprilu spada zraven, smo pogosto presenečeni. Ampak ste ugotovili najpomembnejše? Vedno se po dežju pokaže sonce. Prav vedno. Če še tega niste »pogruntali«, bodite prihodnje dni malo bolj pozorni. Temen, siv oblak, včasih črn kot noč in ko se razlije, se izza njega pokaže še močnejše sonce. Posuši sleherno kapljico in nas spet napolni z energijo, saj je vsesplošno znano in dokazano, da sonce pozitivno vpliva na človekovo počutje.

Foto: sxc.hu

Stvari so včasih videti brezizhodne. Ko se nad našo pojavijo temni oblaki, se prestrašimo in običajno pomislimo takoj na najhujše. Zalilo nas bo. Brez dežnika smo. Nimamo strehe nad glavo. V tistem momentu niti ne razmišljamo več s trezno glavo in reagiramo tako, kot v normalnih razmerah ne bi. Ni denarja? Znižati nam želijo plače? Odvzeti prispevke? Vzeti pravice? Grozni scenariji. In potem se v hipu zjasni.

Trenutne razmere res niso rožnate. Kaj vse se dogaja, kaj vse ljudi spravi do tega, da gredo na cesto, ne bom poskušala naštevati. Vsi dobro vemo, kaj se trenutno dogaja in da se nad nami trenutno res zgrinjajo grozni oblaki, vendar ne pozabimo tega, da stvari nikakor niso brezizhodne. Vedno se najde neka rešitev, vedno se najde nek izhod in vedno pridemo do nekega zaključka. Vsaka vojna za seboj sicer prinese tudi žrtve, a vsaka ima tudi svojega zmagovalca.

Za vsakim dežjem posije sonce.