Strokovna ekskurzija

STROKOVNA EKSKURZIJA DIJAKOV GFML V RIM    

      V petek, 20. Aprila 2012, smo se dijaki prvih letnikov iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer  množično zbirali na ljutomerski avtobusni postaji.  Z velikimi kovčki, ki smo jih vsi poskušali čim hitreje spraviti na enega izmed treh velikih avtobusov, ki so že čakali na nas, smo se poslavljali od staršev  in prijateljev. Niti misel na 14- urno vožnjo, ki je bila pred nami, nas ni mogla odvrniti od tega, da ne bi že tedne prej odštevali dni do tega popoldneva, ko smo se polni pričakovanj odpravljali v večno mesto Rim.

     Glavno mesto naše zahodne sosede Italije se razprostira na sedmih gričih in sta ga po legendi ustanovila brata Romul in Rem. To naj bi se zgodilo 21. aprila  753 pr. n. št., torej točno 2765 let pred našim prihodom. Že na prvi pogled sem se zaljubila v neskončne drevorede pinij in zelene džungle na balkonih in strehah. Vendar naša končna postaja prvi dan ni bil Rim, temveč država, ki se nahaja znotraj samega mesta ~ Vatikan.

     Najmanjšo državo na svetu mnogokrat poimenujemo kar papeška država ali Sveti sedež, saj tam domuje in deluje papež rimskokatoliške cerkve. Jutranji pogled na Trg sv. Petra me je očaral, ravno tako pa tudi Bazilika sv. Petra, ki stoji v sredini trga. Po kratkem uvodu vodnice v mestno zgodovino, so nas čakali celodnevni ogledi Vatikanskih muzejev, Sikstinske kapele, z znamenitimi Michelangelovimi freskami in navsezadnje same bazilike. Po odhodu iz Vatikana smo se spustili tudi v rimsko podzemlje in si ogledali Kalistove katakombe, ki so stoletja dolgo predstavljale zadnje počivališče mnogim papežem ter svetnikom in zaradi vulkanske kamnine tuf, ki se nahaja tam, izsušile ter tako ohranile njihova trupla.

        Drugi dan ni bil tako versko obarvan, saj smo se odpravili v Pompeje, kjer smo se ob skrbni razlagi vodnice sprehodili med razvalinami antičnega mesta, ki ga je leta 79 n. št., ob izbruhu Vezuva, zasulo kamenje in pepel in pod sabo pokopalo prestrašene prebivalce. Kljub sončni pripeki je rahel veter, ki je včasih zavel med ruševinami, ublažil vročino in nam olajšal sprehod do picerije, kjer smo naročili znamenito margerito. Ta nam je dala moči za vzpon na vulkan Vezuv, kjer pa zaradi megle ni bilo ne duha ne sluha o sončnih žarkih. Nazadnje smo se odpravili še v Neapelj in se na hitro razgledali po mestu, nato pa smo se odpeljali proti hotelu, da bi tam doživeli še zadnjo večerjo in nočitev v Italiji.

     Vendar pa se po jutranjem pakiranju in naglici nismo odpravljali domov, temveč smo za zadnji dan imeli v načrtu celodnevni ogled Rima. Trg Piazza Navone, sredi katerega se bohoti Berninijev vodnjak štirih rek, rimski forum z vsemi slavoloki, ogromen Spomenik Viktorja Emanuella II., antični panteon in megalomanski kolosej so se nam v soju sončnih žarkov razkazovali v vsem svojem blišču in nas za nekaj ur popeljali v življenje na ulicah starodavnega mesta, kjer se dandanes meša starorimska kultura s sodobno, ki je zelo modno, kulinarično in predvsem turistično obarvana. Ob soju že zahajajočega sonca smo se povzpeli še po Španskih stopnicah in si utrli pot med številnimi uličnimi umetniki, da ne bi zamudili poslednjega pogleda na mesto Rim. Nepotrpežljivi italijanski šoferji ne naredijo ravno dobrega vtisa na obiskovalce, a nešteto prikupnih vesp kljub vsemu očara in začara turiste tako, da vržejo dva kovanca v Fontano di Trevi ~ ob prvem si nekaj zaželijo, drugega pa z namenom, da bi se nekoč zopet vrnili v to romantično mesto in ob eni izmed mnogih mestnih fontan polizali kepico ali dve domačega italijanskega  sladoleda. Arrivederci!

Helena Balažic