Pionirčki, Tito in Dan mladosti

»Dneva mladosti se spomnim predvsem po pionirčkih z modro čepico na glavi, rdečo ruto okrog vratu in zastavico v roki, petja in rajanja« pravi starejša gospa, ko jo vprašam o Dnevu mladosti, prazniku jugoslovanske mladine. Vendar gospa ne neha: »Sicer pa smo vsi mladi, mladi po srcu in duši!« In prav ima.

Spomin na Tita še živ

Dan mladosti so v času Socialistične federativne republike Jugoslavije praznovali kot rojstni dan takratnega predsednika države, Josipa Broza Tita. Če smo pri zgodovini pridno poslušali, zagotovo vemo, da Tito ni bil rojen 25. maja, temveč dva tedna prej (natančneje 7. maja), vendar je Zveza komunistične mladine Jugoslavije za praznovanje njegovega rojstnega dne določila drug datum. Vsakoletno praznovanje mladine so tako zaznamovale športne prireditve, proslave po šolah, štafeta mladosti (ali tudi Titova štafeta) in ne navsezadnje v uvodu omenjeni pionirčki, ki so z modrimi čepicami z zvezdico ob strani ter rdečo rutko okrog vratu svojemu »maršalu« peli in recitirali. Seveda je celotno praznovanje potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti – gesloma, ki sta nam danes nerazumljivi. Prav tako čaščenje maršala Tita, ki je po eni strani sicer bil voditelj brez primere, dosmrtni predsednik Jugoslavije in človek, ki je v eni državi uspel držati skupaj številne narode, po drugi strani pa vojni zločinec, ki po koncu vojne ni toleriral drugače mislečih. In prav iz tega razloga se ljudje Dneva mladosti raje spominjajo po nedolžnih otrocih in ne po dogodkih, ki so potekali na ta dan.

Če boste koga izmed starejših vprašali po Titu, vam bo verjetno znal povedati marsikatero zgodbo. Mogoče to, kako hrepeneče so pričakovali njegov prihod, kako so stali ob cesti, ko se je peljal mimo, mu mahali, kričali, nekateri celo jokali in mu podarjali cvetje. Prav tako se verjetno v omari med morjem knjig skriva tudi kakšna knjiga o Jugoslaviji ter o samem predsedniku, na podstrešju pa fotografije, razni spominki in tudi verjetno še kakšna zvezdica ali pa celo čepica in rutica. Vse je nekje skrbno spravljeno, mogoče celo skrito. Ne, ljudje se Tita ne sramujejo, ljudje so ga raje zaprli v omaro. Kot vojni zločinec Tito namreč simbolizira povojni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Mladost ne mine

In danes? Spomin na Tita je še vedno živ, njegov dom obiskujejo številni turisti, na Dan mladosti pa se tam še vedno odvijajo raznorazne prireditve.

Pa v Sloveniji? Mnogi niti ne vejo, zakaj »Dan mladosti« in da je ta dan ravno danes, 25. maja. Mnogi danes spremljajo maturante (tradicionalna maturantska parada), mnogi vsakih 5 minut pogledajo v nebo in čakajo, kdaj se bo sonce spet skrilo za črn oblak, mnogo nas je pa tudi takšnih, ki častimo dan dostojno njegovemu imenu. Kot je starejša gospa v uvodu nadaljevala, smo po srcu in duši mladi prav vsi. Čeprav veljajo določene norme in pravila, ki se jih je potrebno držati, danes od njih izjemoma odstopimo. Preredko vidimo, da se tudi starejši sprostijo (seveda na primeren način!), predvsem v družbi mlajših. Razkorak med generacijami je namreč vedno večji, vedno težje se najde nek skupen jezik, prav tako pa je posledično vedno manj medgeneracijskega druženja. Kaj ima to veze z Dnevom mladosti? Če je že njegov izvor obarvan s črno zgodovino, pa naj bo prihodnost toliko bolj svetla. Mladi smo vsi, mladi smo po srcu in duši. Mladost ne mine.