Noč čarovnic - noč, ko se zabriše meja med živimi in neživimi

V zadnji oktobrski noči praznujemo »Halloween« ali po slovensko »noč čarovnic«, skoraj tipično »ameriški« običaj, ki se pri nas vedno bolj uveljavlja. Pa gre dejansko za ameriški praznik, ali pa izhaja od kod drugje? Poglejmo …

Vse, kar je skomercializirano, je sigurno ameriško. To je nenapisano pravilo, ko se pri nas začne uveljavljati kakšen običaj ali navada. A tokrat silovit prodor ameriške kulture po vsem svetu nima prstov vmes, temveč, verjeli ali ne, stari Kelti.

Keltsko praznovanje novega leta

Kelti so se od starega leta poslavljali s praznikom sonca, ki se je začel na večer 31. oktobra.  Praznik je naznanjal konec poletja in žetve, saj so takrat vse, kar so čez leto pridelali, shranili za prihajajočo zimo. A praznovanje ni bilo namenjeno le bogu Sonca, temveč tudi gospodarju smrti Samhainu (od tod tudi ime običaja). Verjeli so, da mrtvi ob polni luni, najpogosteje v noči pred dnevom mrtvih, vstanejo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na zemljo obiskat svoje domove.

Prestrašeni ljudje so se tega seveda zelo bali, zato so se začeli skrivati za različnimi maskami in se šemili, da bi jim bili čim bolj podobni grozečim neživim. Zakurili so tudi kresove in vanje metali kosti živine, saj so po njihovem verovanju duše nekaterih rajnih bile ujete v telesih divjih živali in so se lahko osvobodile le z darovanjem žrtev.

In od kod temu ljudstvu zamisel o čarovnicah, strahovih in pošastih? Ker niso poznali pravega Boga, so živeli v strahu pred naravnimi pojavi, trpljenjem in smrtjo. Skušali so se osvoboditi svojih strahov na tak način, da so jih izražali v najrazličnejših fantazijah. Vse, kar je grdega, zverinskega in grozljivega v živalskih in človeških podobah, pripravlja prosto pot strahotni domišljiji.

Jack s svetilko kot začetnik

In buče? Po stari irski legendi je živel mož, po imenu Jack, ki je bil zelo hudoben in ni mogel priti v nebesa, vendar ga pa tudi v peklu niso hoteli sprejeti, ker je opeharil hudiča. Zaradi tega je ostal na zemlji in taval sem ter tja s svetilko v roki. Svetilka je bila zelo preprosta – izdolben gomolj, kamor je postavil žareče oglje, prav iz tega razloga pa so Jacka imenovali »Jack s svetilko« (Jack of the Lantern).

Da bi ga napodili, so vraževerni ljudje postavljali podobne svetilke na okenske police ali pred hišni prag. Ko se je tradicija uveljavila, so za izdelovanje svetilke začeli uporabljati bučo, ki je danes eden izmed simbolov Halloweena. Da bi dosegli temačen efekt, se bučo oblikuje v čarovničino glavo, skozi odprtine pa sveti luč.

In še nekaj zanimivosti o noči čarovnic:

-          je komercialno drugi največji praznik v Ameriki – na prvem mestu je seveda božič;

-          črna in oranžna sta zaščitni barvi te noči - oranžna simbolizira barvo jeseni, črna pa barvo smrti in teme;

-          v Ameriko so ga prinesli Evropski priseljenci;

-          ime Halloween izhaja iz besedne zveze All Hallows` even - predvečer vseh svetih (1. november);

-          Američani za to noč za sladkarije vsako leto zapravijo okrog 2 milijardi dolarjev;

-          strah pred nočjo čarovnic se imenuje Samheinophobia.

FOTO: sxc.hu