Masturbiral je ob pogledu na mladoletno tekačico

Pogovarjal sem se z mladoletno punco, ki se v svojem prostem času tako kot vedno več rekreativno ozaveščenih ljudi rada odpravi teč. Zaupala mi je svojo grozno, nedavno izkušnjo, preprosto in verjetno doživeto samo zato, ker je ženskega spola.

Od kolegic tekačic sem že slišal več primerov, da jim vozniki hupajo in se slinijo izza volanov. Velja opozoriti, da je vse to že spolno nasilje nad ženskami! Večina redno aktivnih tekačic se je teh vsiljivih opazk že nekako privadila in se nanje morda ne odzove, ker so tako pogoste in očitno nekaj, kar se stalno dogaja. Postalo je nekaj povsem družbeno sprejemljivega in nihče se na to posebej ne ozira. In to ni družbeno pravilno ravnanje! Tekačice so ravno zato, ker smo na to neprimerno in  vsiljivo vedenje neobčutljivi, zelo lahka tarča za izživljanje perverzij in ranljive, ker je družba do spolnega nasilja preveč tolerantna.

Nevarnost je tičala v domačem kraju in to podnevi

Kot tekača me je strah le neprevidnih voznikov, spuščenih psov in morda kakega nepridiprava (blazneža), ki bi mi hotel prizadeti karkoli hudega, ko moja steza zavije v »odljudene« predele. Šele ko poslušam tekaške doživljaje mojih kolegic, spoznavam, da morajo tekačice, če se želijo rekreirati, tvegati občutno več in požirati marsikaj neprebavljivega, ker vsi drugi samo pravijo, da tako pač je in tako vedno bo. In zato imamo perverzneže, ki prestopijo tudi mejo družbeno še dopustnega. Moja sogovornica je že kot mladoletnica doživela grobost tega, kaj pomeni biti ženska v naši seksistični družbi. Nekega dne, še ob belem dnevu, ura je bila približno pol šest zvečer, je šla teč. Tekla je skozi domačo vasico in zavila na bližnjo poljsko cesto, ki vodi do nekaj sto metrov oddaljenega gozdiča. Kot pravi, je nekaj povsem normalnega, da na tej poti sreča kakšnega od avtomobilov, saj se kmetje radi razgledujejo po svojih pridelkih in njivah. Le kdo bi pomislil, da lahko nevarnost tiči tudi v domačem kraju, nedaleč stran od ljudi in domače soseske in  ob svetlem delu dneva, ko so ljudje tako ali drugače še delovno aktivni, zlasti kmečki del lokalnega prebivalstva.

Masturbiral je ob pogledu na njo

Zagledala je starejši model mercedesa bele barve, kako se je pripeljal na pot in ustavil ob gozdiču. Delovalo je povsem nesumljivo in mirno je tekla naprej. Ni se obremenjevala ali delala skrbi zaradi tega. Pritekla je do ustavljenega avtomobila in ni niti pogledala, kaj se pravzaprav dogaja, saj je na tem mestu stalo že več avtomobilov, kot smo zapisali, verjetno za namene kmetovanja. Ko ga pa je prehitela, se je avto nenavadno počasi pripeljal za njo. Sprva je pomislila, da mu mora odstopiti svoj prostor na poljski cesti, da bo voznik lahko zapeljal mimo. Sirota je pomislila, da ga ovira pri vožnji. Umaknila se je na skrajni rob poti in voznik je zapeljal vštric z njo. Pogledala ga je in zagledala moškega okoli tridesetih let, kako se ji perverzno smeji, se drži za razgaljenega tiča in masturbira, medtem ko jo ves pohoten pomerja s svojimi ostrimi očmi. Spomni se, da si je sama pri sebi v tistem hipu rekla samo še "omg" in z vso silo, kar jo premore, v šprintu stekla proti domu. Še dobro, da ni bila oddaljena preveč od najbližjih hiš.

Če se vam pripeti podobna situacija, čim prej zbežite proč

Povedala mi je, da ji je zdaj žal, da se v tistem dogajanju ni ozrla po registrskih tablicah vozila. Seveda je ravnala povsem pravilno, da je na vso moč zdivjala domov in se zatekla na varno. Je žrtev perverzneža, zdaj si pa še očita, kako bi lahko ravnala še učinkoviteje, če bi želela tega blazneža zašiti. Kdo ve, kako bi se končalo, ko bi si ogledala registrsko. Morda bi se voznik počutil izzvano in spoznal nevarnost, da ga bo dekle zatožilo pristojnim oblastem. In samo vprašanje je, kako bi se voznik na te grožnje odzval. Šele zdaj, ko ji misli uhajajo tja, kaj vse bi se lahko zgodilo, se zaveda vse groze, ki jo je in ki bi jo lahko doživela. Poleg travmatske tako doživlja še posttravmatsko izkušnjo. Groza jo je tudi misli, kaj bi se zgodilo, če bi v tistem hipu od strahu otrpnila in ne zmogla nobenega koraka več. Srečna pa je, da se je zmogla pognati v dir in si tako rešiti svojo kožo. Tega pripetljaja ni zaupala svojim staršem, ker se boji, da je starši ne bi več spustili samo teč. Ker tek ji pomeni veliko in želi, da ostane to način njenega življenja. Vsem dekletom pa sporoča, da naj brž, ko zagledajo sumljivo vedenje avtomobila, zbežijo proč, priporočeno k bližnjim hišam in okoliškim ljudem.

Presenetilo jo je, da so take blaznosti sposobni na videz tudi povsem urejeni ljudje, kot je bil voznik v tem belem mercedesu. Odslej, pravi, bo tekla zmeraj in samo še z mobilnim telefonom ob sebi. Ta izkušnja mladoletnice me je presunila, zato sem se odločil, da jo spodbudim, da svojo zgodbo podeli tudi z vami, ker je v teh primerih ključno, da se to ubesedi. Ker samo tisto, kar je ubesedeno, ima možnost dobiti družbeno veljavno resničnost. Prosim, ne obračajmo se proč - spolno nasilje nad ženskami se vrši neprestano in vsi mi smo odgovorni, da se nanj moramo odzvati takoj, nekompromisno in odločno: brez izjem in ne čakati, da nastopi naslednja žrtev. Takrat bo namreč za nekoga že prepozno.

www.morfejork.com