Še dve leti istega? In potem štiri leta enakega?

Najprej sem bil presenečen, že skoraj osupel, na koncu pa navdušen, že skoraj vzhičen. Zamisel z Antonom Žuničem v Odmevih nacionalke kramljati o dokapitalizaciji NLB, stanju banke, jugoposlih z izgubo in nagradah nekdanje uprave državne banke se je izkazala za imenitno.

Nekdanji prvi nadzornik NLB (od leta 2002 do 2005, kot se ni utrudil sinoči ponavljati) o ničemer od naštetega resda ni mogel povedati prav ničesar, saj se je prav vse, o čemer ga je spraševal Slavko Bobovnik, dogajalo kasneje, po letu 2005, je pa zato sleherni gledalec lahko dvakrat ali trikrat dobil isto kratko lekcijo o obvladovanju bančnih tveganj. Za kar je Žunič specialist.

Morda se spomnite, Žunič je tisti bančno-finančni strokovnjak, ki ga je premier Borut Pahor na začetku mandata na vsak način hotel imeti v svojem kabinetu. Dokler se ni njegov izbranec umaknil sam, prepričan, da mu javnost dela krivico. Ker pač kot predsednik nadzornega sveta NLB ni storil ničesar narobe, ko je z upravo banke podpisal pogodbe, ki so nazadnje pripeljale do milijona evrov nagrade za Marjana Kramarja, takratnega prvega upravitelja NLB. Vlada se je v lovu za izgubljenim milijonom nazadnje po premierovem telefonskem pogovoru s Kramarjem domislila kazenskega davka. Lažje je očitno sprejemati lex specialis kot na naših sodiščih izterjati odškodnino.

V dveh letih se ni spremenilo nič, odgovornosti za spremembe, novi politiki in mladim očem navkljub. Žunič nas je sinoči spomnil, da so za njim prišli novi nadzorniki (v času vlade Janeza Janše), ki bi lahko pogodbe z upravo glede na spremenjene okoliščine ‘popravili’, poleg tega pa je uprava NLB v njihovem času sklenila oba dvomljiva jugoposla (da ne govorim o nepremišljenem financiranju ‘tajkunov’ in gradbincev). A jih niso. In nobenih znamenj ni, da namerava vlada morebiti od njih, ki jih je vendar nastavila Janševa vlada (če je že Žuniča vlada Antona Ropa) terjati odškodnine. Heh, nasprotno, za nekatere od teh nadzornikov je celo bolje poskrbela.

NLB je menda, so danes objavile Finance, v tretjem letošnjem četrtletju pridelala za 16 milijonov evrov izgube, letos skupaj 52.

Pa NLB, ki bo spet deležna davkoplačevalske podpore, ni edini primer. Lahko, da sem kaj spregledal, a res se ne spomnim prav nobene odškodninske tožbe proti nekdanjim državnim nadzornikom. Hit, Luka Koper, Triglav, Intereuropa, NKBM, Petrol, Telekom … in njihovi barage, koletniki, marinški, lavriči, toplaki, pogačniki …, pojeo vuk magare. Ne da bi se mu enkrat samkrat zaletelo. Izgube, odpisi in rezervacije se skupno merijo v stotinah milijonov evrov, ne da bi država vsaj poskušala od koga izterjati vsaj simbolično odškodnino.

Ne žeja me po krvi, toda ob polčasu Pahorjeve vlade ne potrebujem nobene druge bilance in še manj napoved kakšne nove reforme. In vseeno mi je, ali so zakon o omejitvi menedžerskih plač kršili samo v Pošti Slovenije ali v vseh podjetjih, v katerih naj bi veljal. Zakon je itak populizem prve vrste in alibi, podoben zgoraj omenjenemu kazenskemu davku. Zaradi tega populističnega alibija se je bilo lahko znebiti nadzornega sveta pošte in se bo še kakšnega, če bo tako kazalo, sistem neodgovornosti pa bo ostal. In ker bo ostal pod to vlado, bo tudi pod naslednjo, čeprav morda drugače sestavljeno.  Tudi to izkušnjo že imamo.