LOKALNE VOLITVE 2014
V Pomurju imamo kar sedem »serijskih« županov
Bližajo se lokalne volitve, ki bodo znova razburkale lokalno politično gladino, mi pa smo preverili, kateri izmed pomurskih županov svoje občine krmarijo vse od ustanovitve občine.
Mnenja o tem, kako učinkovita je lahko ista oseba vrsto let v funkciji župana, so različna. Nekateri so mnenja, da lahko dolgoletno županovanje občini prinese večjo korist, kot če se župan vsak mandat zamenja. Pristaši večih mandatov na funkciji župana zagovarjajo tudi to, da posameznik na mestu župana potrebuje določen čas, da spozna delovanje sistema in razvije svoj način vodenja občine. Zato privrženci neomejenega števila mandatov pravijo, da v kolikor župan dobro opravlja svoje delo, delovanja županov časovno ni smiselno omejevati.
Drugi pa so mnenja, da je treba županovanje časovno omejiti. Pojavljajo se predlogi, da bi omejili delo županov na dva (zaporedna) mandata. V tem času naj bi se po mnenju zagovornikov omejevanja delo enega župana »izpelo«, v občinah pa naj bi se pričela stagnacija, zaradi česar je po njihovem mnenju potrebna menjava krmarja na čelu občine. Novi župani naj bi po njihovem mnenju prišli z novimi idejami in rešitvami za težave v občini.
Kar sedem pomurskih občin vse od ustanovitve ni menjalo svojih županov
Na čelu slovenskih občin je med 211 župani kar 36 takšnih, ki držijo krmilo delovanja občin v svojih rokah vse od njihove ustanovitve. 19 jih županjuje od leta 1994, 17 pa od leta 1998.
Med 27 pomurskimi občinami imamo kar sedem županov, ki občine vodijo vse od njihovega nastanka; za štirimi pomurskimi župani je že pet mandatov (županujejo od leta 1994), trije pomurski župani pa svoje občine vodijo že štiri mandate (od leta 1998).
Med pomurskimi župani z najdaljšim stažem so župan Občine Črenšovci Anton Törnar, župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, župan Občine Odranci Ivan Markoja in puconski župan Ludvik Novak.
Več slovenskih občin je bilo ustanovljenih šele leta 1998. Tudi v teh občinah najdemo župane, ki županujejo vse od nastanka občine. V Pomurju so taki trije župani, in sicer v Občini Dobrovnik, kjer že štiri mandate občino vodi Marjan Kardinar, pri Gradu je župan od ustanovitve občine Daniel Kalamar, Občino Razkrižje pa vse od nastanka vodi Stanko Ivanušič.
Fotogalerija
Komentarji
!Za komentiranje se morate prijaviti
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Večna tema. Večni župani. Pri nas je križ z župani. Zadeva je večplastna in kompleksna. En velik problem, tako na lokalnem, kot državnem nivoju je ta, da imamo zelo malo demokratične kilometrine in nizko kulturo demokracije. Veliko ljudi sploh ne ve, kaj bi naj župan bil in čemu je namenjena občina. Ko se to prvo razčisti je lažje ugotoviti koga za župana in kako dolgo. Dva mandata ali večni mandat? Nekdo je lahko dober tudi po tretjem mandatu. Spet en drug bo že prvo leto vse zavozil. Zato pa imamo volitve, da ljudje povedo, kaj in kako. In spet smo pri prvem problemu, kako si ljudstvo izbira svoje voditelje. Župan bi moral imeti manjša pooblastila in biti neprofesionalen. Podobno, kot predsednik republike. Občinski svet in občinska uprava pa bi imeli funkcijo vladanja. Z daljšim mandatom župana se pojavi tudi problem, da je ponekod vsa županova rodbina in vsi prijatelji v službi, ali na občini, ali v javnih zavodih. Res pa je tudi, da se povsod, kjer je človek predolgo pojavi stagnacija, ker mu zmanjka idej in postane sam sebi namen. Svojo volilno bazo si vzdržuje z davkoplačevalskega denarja prek donacij in drugih oblik nakazovanja sredstev raznim društvom in ostalim neprofitnim organizacijam. Zaposlene v javnih zavodih, občinsko upravo in sorodnike sem itak že omenil. In tako si določen župan počasi naredi določeno volilno bazo, ki ga potem izvoli. Seveda, če bi imeli višjo volilno udeležbo, se tak način ne bi obnesel. In smo spet pri prvem problemu. Polovici ljudi je sploh malo mar, kdo bo vladal, tako na lokalnem, kot državnem nivoju. V članku omenjeni župani so itak zgodba za sebe. Večina teh "njihovih" občin deluje, kot država v državi. Seveda bi se nekateri sprijateljili s komerkoli, če bi šlo za njihove interese. En tudi nikoli ne bi bil župan, če ne bi bil v tisto občino priženjen. Tako so dejansko ljudje volili ženo in ne njega. Veliko teh županov v majhnih občinah so ljudi nagovarjali, da je treba imeti svojo občino, ko so se občine ustanavljale. Delali so po načeli, bolje prvi na vasi, kot drugi v mestu. Še veliko vode bo preteklo, da ljudje dojamejo, kaj so volitve, kaj jim nudijo in seveda, da si bodo znali postaviti dobre, poštene in sposobne voditelje. Do takrat pa se bo pač s pomočjo manipulacij, medijev, davkoplačevalskega denarja in "zvestih" prijateljev, "zmagalo" na volitvah.