Ocene bodo ponovno postale glavna tema šolskih debat

Novo šolsko leto prinaša upanje, da bo odslej marsikaj drugače. Prve šolske dni je večina šolarjev navdušenih in spodbudno stimuliranih. Okolica jim ob (ponovnem) vstopu v šolo nameni obilo pozornosti, ki pa je bo kaj kmalu začelo primanjkovati. 

Ljudje se bodo navadili na spremembe, navdušenje bo izginilo, staro se bo vsililo. Iz mehkobe in prijaznosti bo morda ostal le pridih prisile in vsakotedenske rutine. Za zdaj, če drugo ne, so ti prvi dnevi v šoli vsaj začetek za vse. Seveda samo navidezno. Učenke in učenci, dijakinje in dijaki so uradno/formalno še nepopisani (neocenjeni, neovrednoteni). Brezmadežna redovalnica in dnevnik pa dišita po svežem papirju in sporočata, da vse skupaj čaka kompleksen, dolgotrajen proces, preden se bosta napolnila. In napolnila se bosta - zlepa ali  zgrda. Pred njimi je neizbežno potovanje proti koncu šolskega leta in temu popotovanju se ne bo mogoče izogniti. Vse čaka ista usoda – vpisi v redovalnico. Kakšne razlike se bodo začele kazati znotraj težkih platnic odvratnih barv, pa bo vplivalo kup okoliščin. Ko se bodo vrata učilnic zaprla in ko bodo zvonci zazvonili svojo pravo melodijo, bo vsak od vpletenih (moral) postreči s svojo taktiko preživetja. Po preživetem prvem šolskem dnevu se vse skupaj šele resnično začenja. Drugi šolski dan je pomembnejši od prvega, ker je drugi šolski dan prvi, ki bo enak vsem ostalim. Ni dvoma, da bodo posamezniki, ki jih bo ta sistem izvrgel. Eni bodo odpisani že v prvih tednih. In mnoge bo upanje v nov (uspešnejši) začetek zapustilo v dneh, ki zdaj sledijo.

Začeti na novo je lepo, a tudi stresno 

Novi zvezki s praznimi stranmi so težji od že popisanih in obrabljenih. Tudi brezmadežna redovalnica je videti strašnejša. Začeti na novo ali znova je lepo, je pa tudi stresno. Zavedanje, da je novo šolsko leto lahko nova priložnost, je veliko breme, ki naredi šolsko torbo še težjo. Za že utečene šolarje je to nov krog, ki bo spet postregel z razliko: enim bo start uspel in se bodo hitro prebili v ospredje, eni bodo lovili svoj ritem tekom celega šolskega leta in menjavali različne pozicije, v razredu pa bodo tudi tisti, ki jim start ne bo uspel in si bodo že od začetka nabirali težko ulovljiv zaostanek. Vsak pri sebi upa, da bo izpolnil svoja (tiha, neizrečena) pričakovanja in predvsem (izrečena) pričakovanja tistih, ki so mu pomembni, potem tudi, da mu bo to leto šlo gladko, brez trenj in da bo čim več sreče prisotne na njegovi strani. Ne glede na to, kako obrnemo šolski sistem in kakšen obraz si nataknejo učitelji pred tablo, tudi tokrat se bo končalo pri ocenah. Ocene bodo spet postale glavna tema šolskih debat. Postalo bo grozno in mučno. Zgodilo se bo neizpodbitno medsebojno primerjanje, tekmovanje, točkovanje in (subtilno) identificiranje z rezultati. 

Šola nosi pomemben vpliv na osebnost posameznika 

Vplivu, ki ga imajo šolski rezultati - ocenjevanje pridobljenega znanja (to je še daleč od vrednotenja), ni mogoče uiti. Je pa pričakovati, da se bo vsaka učenka, vsak učenec, vsaka dijakinja in vsak dijak na ta vpliv odzvala in odzval edinstveno, drugače, v poskusu, da ohrani samega sebe in predstavo o sami, o samemu sebi v nekem ravnovesju in zadrži nujno stabilnost, da se kot oseba ne zlomi. Šola nosi enega od pomembnejših vplivov na osebnost posameznika in ga tudi z lahkoto uokviri. Zato šolarji potrebujejo našo podporo pri potovanju k želenemu, podporo pri stabilizaciji tiste spremembe, ki si jo želijo vnesti v svoj organiziran način ravnanja s šolskimi obveznostmi. Vsak šolar potrebujejo podporo, da lahko zdrži te obremenitve, ki jih nosi njegova vloga in prisilna drža. Odrasli smo tu tisti, ki nikoli in nikdar ne smemo obupati nad otrokom. Ker ni šolarja, ki ne bi imel sposobnosti okrevanja ob (šolskem) neuspehu. Ker neuspeh ni nekaj trajnega, dokler ne odstopimo od tega vedenja.

Naj to šolsko leto postane vaše leto! 

S svojo pomembno življenjsko spremembo pa se srečujejo tudi otroci, ki vstopajo prvič v vrtec. Stres, ki nastaja zaradi ločitve od primarnega okolja, t.j. okolja, v katerem si bival absolutno vse svoje življenje, ti poruši predstavo o svetu. Ko ljubljene osebe ni več ob tebi, ti pa si premajhen, da bi razumel, kaj se pravzaprav dogaja, je lahko izjemno boleče. Ob tem se sprožajo hormonske reakcije, ki imajo izrazito moč pri oblikovanju otrokovih možganov. Znano je, da lahko celo kratkotrajne ločitve otrok od staršev škodujejo (nadaljnjemu razvoju otrokovih možganov), zato je za odločitev v oddajo majhnega otroka v zunanje varstvo potreben skrben premislek. Ni vsak otrokov odziv, ki si ga odrasli ne želimo videti, izraz razvajenosti. Skratka, drama je biti otrok. Del te drame pa je tudi vse čudovito, kar doživiš v šoli in s šolo. V obdobju šolanja se ne bogatiš le z znanjem - bogatiš se z ljudmi, ki vstopajo v tvoje življenje (in morda iz njega tudi izstopajo). Vsako od obdobij šolarja je po svoje izredno občutljivo in pomembno hkrati. Tudi to šolsko leto bo pisalo svoje zgodbe in te zgodbe se ne smejo končati z občutkom neizpolnjenosti. Vsi vi šolarji pa imate absolutno pravico, da postane to šolsko leto vaše šolsko leto!