https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

Leandro Rossano Sukich: Na Goričkem se počutim kot v pravljici, pa naj bo zima ali poletje, vedno je lepo

09.01.2018 ob 7:00  

V okviru projekta Pomurske novice vam tokrat predstavljamo mladega Argentinca Leandra Rossana Sukicha, ki ima po pradedu prekmurske korenine. Leandru slovenska identiteta zelo ugaja, pridobil si je tudi državljanstvo in se v okviru Slovenskega društva v Cordobi trudi, da slovenski jezik v Argentini ne bi izumrl.

 

Prekmurci v Argentini so bili prvi slovenski izseljenci. Večinoma so prišli v Argentino med svetovnima vojnama zaradi slabega gospodarstva, saj ni bilo služb in mnogoštevilne družine niso imele dovolj za hrano. Ko so prišli v Argentino, so videli, da to ni idealna država, ampak denarja za vrnitev domov niso imeli.

Eden od številnih, ki so imeli zgoraj opisano izkušnjo, je bil tudi 1911 rojeni Franc Sukič iz Vidonec. Izhajal je iz družine, kjer je bilo deset bratov in sester, starši niso zaslužili dovolj, da bi poskrbeli za vse. Zato so starejši otroci šli delat sezonska dela v tujino, Leandrov praded Franc in njegov brat Karel pa sta bila pogumna in se leta 1928 podala na pot v Argentino, od koder se nikoli več nista vrnila v Slovenijo in videla svojcev.

Leandrov pradedek Franc Sukič v mestu Concordia, Entre Rios

Franc je bil sicer po poklicu kmet, v Argentini pa je delal kot zidar. »Zgodba mojega pradeda je zelo žalostna, po drugi strani pa sem presenečen, kakšno voljo in moč so imeli za preživeti v novem svetu brez družine in brez znanja španščine. V Argentini prekmurski kmetje niso samo delali v zemlji, ampak so tudi imeli talent za gradnjo hiš,« pravi Leandro.

Pradeda ni poznal, je pa on njem veliko izvedel

Leandro svojega pradeda ni imel možnost spoznati, saj je preminil leta 1974, vendar je več o svojih slovenskih koreninah zvedel od svojih bližnjih, predvsem dedka in mame. Intenzivneje je svoje korenine Leandro pričel raziskovati leta 2007, ko se je včlanil v slovenski institut v Cordobi in se pričel učiti slovenščine. Je član Slovenskega društva iz Córdobe, ki je bilo ustanovljeno leta 1940, večina članov pa so bili Slovenci iz Gorice. Začelo je kot podporno društvo in je imelo kot cilj pomagati Slovencem ter tudi ohraniti slovensko kulturo. »Zgodba našega društva je zelo zanimiva. Časopis Dve domovini (SAZU) bo januarja objavil en članek, ki sem ga napisal z argentinski kolegi o Slovenskem Društvu iz Córdobe dolgo nazaj. Zdaj bo končno objavljen,« pravi Leandro.

Društvo trenutno šteje okoli 120 članov in imajo pouk slovenščine s profesorico Graciela Mravlje enkrat na teden, ob tem pa še pet srečanje in kulturne dogodke kot tudi filmske festivale. Enkat tedensko  se sestanejo, saj imajo tudi veliko birokratskih zadev, vse pa delajo prostovoljno in ob tem vedno hočejo narediti nove stvari. »Pri nas je jezik pomemben, ob tem pa se ga je težko učiti v Córdobi, ker skoraj nimamo slovenskih govorcev in potem učenci nimajo veliko možnosti za izboljšanje,« pravi Leandro.

Trenutno živi na Norveškem

Leandro se je rodil v mestu Cordoba pred tridesetimi leti in je po poklicu komunikolog, trenutno pa živi in dela na Norveškem. »Delam v strežbi v enem hotelu. Upam, da hitro dobim nekaj boljšega ali bi poskusil še v kakšni drugi državi. Norveška je sicer zelo lepa, ampak težko je dobiti službo na smeri komunikologije,« pravi Leandro. S sorodniki v Prekmurju je navezal stik preko vnukinje ene od sester njegovega pradeda Roze in jih vzdružuje še danes. Leta 2009 je pridobil tudi slovensko državljanstvo, od leta 2013 naprej pa vsako leto pride v Slovenijo. In kje mu je lepše, v Argentini ali Sloveniji?

Leandro na Goričkem

»Najlepše mi je v Prekmurju! V Argentini imamo ponavadi zelo negativen vtis o naši državi, ker imamo veliko problemov. Ampak meni je lepše, da smo mi odprti in da lahko imaš hitro prijatelje, ki jih lahko srečaš vsaki dan, če to potrebuješ. O Sloveniji je moj prvi vtis, kako je lepa. Tudi če je majhna, je kulturno zelo razvita in bogata. Jaz vidim v Slovencih iste vrednote, katere me je mama naučila v Argentini - Slovenci so delavni, pošteni in mirni. Mislim tudi, da ste Pomurci ponavadi še bolj odprti kot drugi Slovenci. Mogoče zato, ker ste navajeni na migracije,« meni Leandro.

Tudi v Argentini zamenjujejo Slovenijo in Slovaško

Kako pa na Slovence gledajo v Argentini? »Argentinci smo mešani narod in zato smo tudi navajeni slovanskih priimkov in ni nobene diskriminacije. Mislim, da smo Argentinci zelo ponosni na naše prednike, ki so toliko delali za našo državo. Veliko Argenticev narobe misli, da sta Slovenija in Slovaška isto. Potem mi vedno razlagamo, da sta to dve različni državi. Ko sem še študiral, mi je veliko kolegov dejalo, da Slovenijo pozna zaradi Slavoja Žižeka, saj je on res popularen v Argentini pri študentih in intelektualcih.«

Sicer je v Argentini okoli 30 tisoč Slovencev, to pomeni Slovenci rojeni v Sloveniji plus druga, tretja in četrta generacija Slovencev v Argentini. »Noben ni tako popularen kot Melanija v ZDA, ampak veliko jih je bilo znanih. Na primer en najbolj popularen je arhitekt Viktor Sulčič v Buenos Airesu, ki je gradil stadion za nogometni klub Boca Juniors. Argentina je dobila Slovence iz različne regije ter vere in ideologije. Na primer na začetku v Buenos Airesu so bili Prekmurci razdeljeni zaradi vere. Katoličani in evangeličani niso bili skupaj, kasneje pa so razumeli, da je bilo najbolj pomembno biti skupaj za ohraniti  identiteto.«


Leandro ob Ljubljanici

Preko Leandrovega bloga nekateri naši svoje korenine

Leandro ima tudi Facebook stran in blog, ki ga se imenuje "Slovenci v Cordobi", z namenom, da nas Slovenci lahko kontaktirajo, če slučajno pridejo v Córdobo na obisk ali pa sem živet. Nekateri Argentinci so našli podatke o svojih koreninah preko tega bloga. Tako jih je enkrat kontaktirala Slovenka, ki zdaj živi v Cordobi in zdaj poučuje slovensko kulturo za ljudje, ki hočejo vedeti več o Sloveniji.

»Prekmurci so bili ponavadi fantje in možje, ki so prišli sami. Potem pa se so poročali s puncami iz Argentine ali iz druge države, na primer z Italijankami in podobno. Zato so Prekmurci hitro izgubili svoj jezik in se so asimilirali. Prekmurci so preživeli brez pomoči, brez denarja in včasih brez institucije, ker ni bilo še društva, ko so prišli. Slovenci, ki so prišli po drugi svetovni vojni, so imeli drugo situacijo, saj so tu imeli podporo in so prišli skupaj s družinami. Zato so oni tudi ohranili jezik boljše kot Prekmurci. Meni je veliko pomagala na začetku Esther Cmor, ki ima Prekmurski arhiv v Argentini in dobro pozna zgodbe Prekmurcev v Argentini. Živi v Buenos Airesu in ima prekmursko radijski program vsako soboto.«

Leandro o Prekmurju …

»Meni je Prekmurje čudovita dežela, res avtentična regija. Stare hiše na Goričkem so mi zelo lepe, prav tako tudi hiše v Porabju. Tudi hrana tukaj mi je zelo dobra, prefinjena, kot da bi bile izbrane najboljše jedi iz Slovenije in Madžarske. Ko sem na Goričkem se počutim kot v pravljici, pa naj bo zima ali poletje, vedno je lepo. Všeč mi je solidarnost in prijateljstvo med sosedi, to je tudi res lepo. Enkrat sem na Goričkem srečal mlade, ki so me povabili gledat tekmo v Gradu, to je bila tako lepa izkušnja - majhno nogometno igrišče med bregovi in gozdovi, vse zeleno, svež zrak in brez nasilja. Tega se v Argentini težko dobi danes.

Pohod s planinskim društvom ob tromeji ...

Ti isti so me nato vozili do sorodnikov, ki so isto kot prijatelji, zelo prijazni, odprti in radodarni. Mislim, da so mladi v Prekmurju super, ker na en strani ohranjajo kulturo, jezik in identiteto, na drugi strani pa so tudi odprti in dobro povezani s svetom. Mislim, da je med njimi ogromno talentiranih in imajo potencial/možnost razviti to regijo. V Prekmurju vidim tudi veliko kreativnost. Na primer v Murski Soboti sem bil presenečen, da nimate samo muzeja, ampak MIKK, festival Fronta, Ferija Lainščka, Ireno Brunec Tebi, Roka Bagoroša in zdaj komaj čakam na Expano! Prekmurje je skoraj kot ena majhna republika, ker kulturno ima vse. Tukaj živijo in sobivajo evangeličani, katoličani, židi, romi, Madžari in še kaj več. Vsi v miru in z veseljem. Samo upam, da bo gospodarstvo boljše in da boste v Pomurju dobili dobre investicije, ker ima vse za iti naprej.«

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.