Ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno v manjšini

V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« je bila izvedena raziskava z naslovom »Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj (PSDT)«, v kateri je sodelovalo okrog 200 zaposlenih iz celotnega območja Slovenije.

Pomembnosti področja duševnega zdravja na delovnem mestu se veliko delodajalcev že zaveda

Le dobra tretjina udeležencev raziskave pravi, da ima njihovo podjetje v svojem poslanstvu oziroma ciljih zapisano tudi skrb za duševno zdravje zaposlenih, polovica jih področje duševnega zdravja in psihosocialnih dejavnikov tveganj tudi že uvršča v svoj program promocije zdravja na delovnem mestu. Udeleženci raziskave pravijo, da se vodstvo sicer zaveda pomena skrbi za duševno zdravje, a podjetja področja duševnega zdravja v politiko delovne organizacije še niso uspele vključiti popolnoma. Le tretjina udeležencev prav tako poroča, da v podjetjih dejansko izvajajo oceno psihosocialnih tveganj, na osnovi katere bi pravzaprav lahko ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja zaposlenih osnovali bolj celostno, povečali njihovo uspešnost in jih prilagodili glede na težave in potrebe zaposlenih.

Najbolj pogoste težave zaposlenih so težave s preobremenjenostjo z delom

Težave s preobremenjenostjo zaradi dela med zaposlenimi prepoznava več kot polovica udeležencev raziskave. Zaznavajo pa tudi težave z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, izgorevanjem na delovnem mestu ter konflikti med sodelavci. Pomen dobrih medosebnih odnosov v delovnem okolju se je tekom raziskave izpostavil večkrat, kot najbolj ključna in hkrati velikokrat pomanjkljiva, se je omenjala predvsem komunikacija med zaposlenimi in vodstvenimi kadri.
Druge težave, o katerih udeleženci raziskave še poročajo, da jih izpostavljajo zaposleni v njihovih podjetjih, so težavne stranke in pritiski tretjih oseb, kar je tudi po evropski raziskavi ESENER-2 najpogostejši psihosocialni dejavnik v Evropski uniji, in kjer velikokrat gre za ustrahovanje, nadlegovanje in neprimerno komunikacijo s strani tretjih oseb, ki pri zaposlenih povzročajo veliko stresa in psihosocialnih obremenitev.

Ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih še vedno v manjšini

Raziskava je pokazala, da je le petina podjetij v zadnjih treh letih povečala finančna sredstva namenjena ukrepom za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, pri čemer pa se v večjih podjetjih, v primerjavi z manjšimi, izvaja tudi občutno več različnih ukrepov. Razlog je najverjetneje to, da imajo večja podjetja na voljo več kadrovskih, finančnih in drugih virov. Na drugi strani pa manjša podjetja izvajajo več ukrepov na področju zmanjševanja bolniške odsotnosti, saj lahko zaradi svoje majhnosti lažje prilagajajo delovni čas in delovno mesto potrebam zaposlenim.

Udeleženci raziskave so poročali, da se številna podjetja pomena krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu sicer že dobro zavedajo, a da načrtnega in sistematičnega preventivnega delovanja, v smislu osveščanja zaposlenih preko internih kanalov obveščanja ter raznih izobraževanj in usposabljanj iz področja duševnega zdravja, še vedno primanjkuje. Skrb za duševno zdravje zaposlenih bi naj predstavljala eno izmed temeljnih vrednot podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu.

Foto: naprej.eu

Želite izvedeti več?

Če bi radi izvedeli več o rezultatih raziskave in drugih tematikah s področja duševnega zdravja in obvladovanja PSDT na delovnem mestu, vljudno vabljeni, da se udeležite uvodne strokovne konference projekta NAPREJ, z naslovom »Vlaganje v ukrepe za krepitev in ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih - priložnost za večjo konkurenčnost in uspešnost podjetij«. Ta bo potekala 7.6.2018 v Mariboru (Hotel Betnava), s pričetkom ob 9.00. Program in obrazec za prijavo na konferenco najdete na spletni strani.

PR