Tajkunom se tresejo hlače ali ‘Poučinkovitenje’ pregona kot vojna proti terorju

Seznam (sprememb) zakonov, ki jih ima ‘v delu’ pravosodno ministrstvo (nekateri pa so že v državnozborskem postopku oziroma sprejeti), mi zbuja precej nelagodja.

Zaradi števila in zaradi naslovov ter še zdaleč ne nazadnje pa tudi zato, ker o vseh teh osnutkih in predlogih mediji bolj ali manj molčijo, prav tako pa ni videti, da bi se z njimi kaj prida oziroma vsebinsko ukvarjala opozicija; še ‘kritične strokovne’ javnosti z nekaterimi izjemami ni slišati. Ker je pravosodno ministrstvo pripravilo zgledne osnutke in predloge?

Naj omenim samo ‘najtežje’ izmed teh zakonov: zakon o obravnavanju mladoletnih prestopnikov, zakon o kazenskem postopku, kazenski zakonik, zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, zakon o državnem tožilstvu (včeraj sprejet) ter navsezadnje tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ki ga je resda predlagala skupina poslancev, a je v postopek prišel šele po blagoslovu in v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom) in spomladi sprejeta zakona o sodiščih in o sodniški službi.

Poleg fiskalne stabilizacije so bili menda ti zakoni (ki bodo menda – prosto po Katarini Kresal – zagotovili učinkovitejši pregon organiziranega in gospodarskega kriminala), motiv in razlog, da je LDS ostala v vladni koaliciji. Hvalevreden motiv, a ob siceršnjem splošnem razsulu ‘političnega’ in hrupu neuradne predvolilne kampanje je nevarnost, da dobimo slabe, celo škodljive zakone, velika. Z drugimi besedami, v vsesplošnem histeričnem pričakovanju politike in javnosti, da bi vendarle že kdo ‘sedel’ zaradi korupcije ali gospodarskega kriminala, ‘učinkovitostnih’ novel ni priporočljivo sprejemati.

Najmanj, kar grozi, je ponovno (in še večje) razočaranje po letu, dveh ali treh, ko se bo izkazalo, da je šla država (pod liberalnim pravosodnim ministrom!) z določenimi spremembami (recimo ZKP in zakona o odvzemu premoženja) na sam rob (če ne čez) tistega, kar si sme privoščiti, če naj ne bi bile ogrožene državljanske pravice in svoboščine, vendar zato ni postala nič bolj ‘učinkovita’. Da bi pregon in pravosodje ‘poučinkovitila’, se politika (vseh barv) namreč trudi že več kot desetletje, edini res vidni dosežek pa je svojevrstna dvorazrednost sistema: poleg posebne tožilske skupine (zdaj z novimi pristojnostmi preoblikovane v specializirano, dvanajsto državno tožilstvo), si je omislila Nacionalni policijski urad (NPU) in ‘posebna’ sodišča, vse za ‘boj proti posebej hudim oblikam’ organiziranega kriminala in korupcije.

Za nekakšno ‘vojno proti tajkunsko-političnim navezavam’ potemtakem, ki spominja na ‘vojno proti terorju’; zdaj tudi že dobesedno, saj novela ZKP, recimo, med razlogi za ‘močno olajšano’ zakonske možnosti prisluškovanja in elektronskega sledenja omenja – mednarodni terorizem. Ni dvoma, da se z vrhunskim kriminalom lahko spopadajo samo vrhunsko izobraženi, organizirani in konec koncev tudi plačani kriminalisti, tožilci in sodniki, toda ‘pravico do pravice’ (v razumnem roku) imajo državljani tudi v drugih primerih. In nasprotno: verjamem, da je za preiskavo domnevne korumpiranosti evropskega poslanca Zorana Thalerja pristojen NPU, a po tistem, kar – kot večina javnosti -  o primeru vem iz medijev, ne razumem, zakaj pravzaprav. Ker je primer pravno zapleten (celo tako zelo, da se ‘zatika‘ še NPU!?), ker gre za politika ali kaj?

NPU ima v rokah tudi veliko, najbrž kar večino drugih primerov, ki najbolj razburjajo javnost, prav tako pa v teh primerih preiskavo usmerja posebna tožilska skupina. Že leto, dve, tri … Doslej nisem dobil vtisa, da je pregon v teh primerih kaj bolj ‘učinkovit’. (Morda bo poslej, ker bo zanj pristojno novo tožilstvo, če ne, pa lahko kadar koli noveliramo še zakon o policiji in podzakonske akte.) Žal ne vidim razlogov, zakaj bi bila čez čas izkušnja s specializiranimi sodišči kaj drugačna.

A takrat bomo že imeli novo vlado, ki si bo nič manj krčevito prizadevala poskrbeti za ‘učinkovito’ (in depolitizirano) pravno državo, ki si bo prav tako izmislila kakšno novo kaznivo dejanje, novelirala in dopolnjevala zakonodajo, morda še kje obrnila dokazno breme, reorganizirala, kar se bo reorganizirati dalo …

Vojko Flegar je urednik spletne strani