FOTO in VIDEO: Pravljični večer za odrasle v Porabju obudil dediščino

V Slovenskem domu Lipa v Monoštru je v četrtek, 16. decembra 2021, potekal literarni dogodek: Obujamo dediščino: Pravljični večer za odrasle v Porabju.

V Slovenskem domu Lipa v Monoštru so pripravili pripovedovalski večer za odrasle, s katerim so obujali dediščino.

V konferenčni dvorani je pravljični večer odprl pevski zbor Seniške sinice z njihovo mentorico Julijo Fajhtinger.

Nato je zbrane pozdravila generalna konzulka Metka Lajnšček, ki pove, da se je zunaj že zmračilo in so dolgi zimski večeri idealni čas za pripovedovanje pravljic. Včasih, ko še ni bilo televizije in interneta, so si ljudje, krajšali čas prav s pripovedovanjem in poslušanjem pravljic. Starejši so jim pripovedovali mlajšim, ki so jih napeto poslušali. Ljudje so se zbirali pri hišah, pri enem od gospodarjev, bodisi, da so "lüpali seme" oziroma kot pravijo v Porabju "česali koščice", ali so pa česali perje in med njimi se je vedno našel kdo, ki je znal zelo doživeto in "živo" pripovedovati pravljice. Te pravljice so zajemale ali lastne dogodivščine ali dogodivščine pravljičnih junakov. Nocoj pa bo nekaj tega pravljičnega vzdušja pričarano tudi tukaj s pripovedovanjem pravljic. Ob tem pa doda, da je ta adventi čas, poseben čas, čas novega upanja, rojstva, ko se spominjajo njihovega slovenskega praznika, slovenskega plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1990 in na katerega so prav tako Slovenci odšli z velikim pričakovanjem in upanjem. Letošnje leto je za Slovenijo posebno, praznično, saj je naša domovina praznovala 30. rojstni dan. Prav v tem času zaključuje z odliko svoje drugo predsedovanje Evropski uniji. Za njeno priznanje, prepoznavnost in uspehe so zaslužni tudi v veliki meri rojaki, ki živijo zunaj njenih meja in širijo glas o deželi na sončni strani Alp. Na koncu pa je vsem zaželela vesele, blagoslovljene in mirne božične praznike in v novem letu vsem največ zdravja ter osebnega zadovoljstva. Ob tem pa se zahvalila tudi vsestranski Valentini Novak, ki je pomagala z idejo za postavitev odrsko postavitev te pravljične scene in da so lahko doživeli čarobnost tega večera. 

Zbrane je nato nagovorila mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Pove, da bodo obiskovalce na današnji snežni decembrski večer pravljičarji po dolgem času spet popeljali v objem toplih besed, svet neznanih krajev, čarobnih predmetov, izmišljenih junakov ter pravljičnih bitij.  Ker so želeli, da kanček teh čarobnih pravljic na koncu ponesejo obiskovalci domov, doda, da bodo vsi prejeli natisnjene pravljice, ki so zapisane v narečju, ki jih bodo pripovedovali pravljičarji na ta decembrski večer. S tem želijo okrepiti medgeneracijske vezi, saj bodo lahko pravljice na ta način pripovedovane tudi mlajšim v domačem okolju. Mlajše generacije pa bodo z veseljem prisluhnile tem pravljicam, ki jih bodo prebrali starši ali stari starši. Zbranim pa je zaželela, da ob koncu tega srečanja kanček te čarobnosti zaklenejo v svoja srca in z njo napolnijo svoje domove ter prihajajoče praznične dni. Leto 2022 pa naj vsem prinese zdravja, miru, strpnosti in pozitivnih misli. 

Pravljični večer za odrasle so tokrat s svojim pripovedovanje obogatili: Ana Sušec, Metka Celec, Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in Dušan Mukič, novinar, prevajalec, glasbenik ter prejemnik priznanja za ohranjanje porabske kulturne dediščine in porabskega narečja. 

Ana Sušec je predstavila pravljico «Okamenele kraljičine«, ki jo je napisal Gal Palko. Tako so se poslušalci lahko zatopili v pravljico, kjer je živel kralj, ki je imel tri hčerke, katere se je odločil omožiti. Naredil je veselico s 1000 mladeniči ali nobeden ni bil »dober« za mlade kraljične. Ko je to videl »compernjak«, ki je tudi želel tudi postati kraljev zet, je zaškrtal z zobmi in zamahnil s čarobno palico ter kraljične začaral. Čez čas je glas o okamnelih kraljičnah prišel tudi do treh siromašnih tesarjevih sinov, saj tisti, ki bi jih rešil naj bi dobil pol kraljestva. Odločili so se jih rešiti, a kaj, ko jih je lahko rešil samo sok jablan, katere rodijo vsako tretje leto, najdete pa jih lahko onkraj devet gora pri velikanu. Naj vam samo namignemo, kako se je pravljica končala, s tritedenskim slavjem. Kako pa jabolčni sok obudi mrtve, pa je najboljše, da sami preberete pravljico.   

Metka Celec, pa je predstavila pravljico "Gospoud pa grüška" od Fran Miličniškega. Tukaj spoznamo gospoda, ki si je zaželel hrušk, ki se je v potu svojega obraza trudil z vilicami in nožem. Tako mu je pogled obstal na lepih rumenih hruškah, ki so vabljivo visele zunaj na vrtu prav pred oknom. Vendar ker je bil prelen, je naprej po njih poslal najprej medveda, nato "djagra", sledil je "bot" in nato še ogenj. Kaj mislite, kateri mu je prinesel te lepe "grüške"?  Naj vam razkrijemo, grüšk ni prinesel noben, čeprav naj bi medved stresel drevo, lovec ustrelil medveda, ker ni stresel hruške, palica udarila lovca, ker ni ustrelil medveda, in ogenj ni zakuril palice, ker ta ni udarila lovca. Hruške so bile na koncu skupaj stlačene, gospod prestreljen v nogo, ogenj pa je zadel ob streho in jo na žalost zažgal. Kaj vse je privedlo do takega konca, pa je najboljše, da pravljico sami preberete. Na koncu sta ostala gospod in prazno drevo sama. Drevesu pa ni dalo miru. Moralo je razodeti svojo modrost in je spregovorilo: »Kaj ti pravim, gospod! Sam bi šel po hruške pa bi vsega tega ne bilo.«

Vesna Radovanovič pa je poslušalcem predstavila pravljico "Presüšeni stüdenec", ki jo je tudi napisal Palko Gal. Pred predstavitvijo pravljice je najprej dodala, da je njena pravljica, antipravljica, saj se ne konča srečno. Je pa ljudska. Gre za pravljico o čudežnem studencu, ki naj bi ozdravil vsako bolezen. Pravljica pa se začne, tam spodaj, kje se komaj začne vzdigovati Srebrni breg. In tukaj je živel revni tesar Ferko s tremi vnuki. Tukaj je stala mogočna lipa, kjer so se otroci najraje igrali in seveda ta čudežni studenec, ki je vrel izpod lipe. In vsak, ki je pil iz tega studenca je postal srečen, zdrav in vesel. In to zdravilno vodo in ta čudežni studenec je želel imeti grof. Zato je poslal k tesarju biriče, ki so zahtevali od revnega tesarja to zemljo, češ da ni njegova. To so tudi dosegli in tesar se je moral s tremi vnuki odseliti iz svoje zemlje in si poiskati nov dom. Vendar ko se je to zgodilo, je grof ostal praznik rok. Lipa se je posušila, čudežni studenec pa je presahnil in ni ozdravil več nikogar. Čez teden dni je grof zbolel. Vsi so vedeli, da bi mu pomagala le voda iz čudežnega studenca ali glej vode ni bilo več.     

Dušan Mukič pa je poslušalcem predstavil zadnjo pravljico na ta pripovedovalski večer. Pravljica pa je nosila naslov: »Srmàk audo sinà vragej«. Ta pa govori o siromaku, ki je sklenil pakt s hudičem. Zaželel si je, da bi mu vrag "pejneze" prinesel. Na enkrat se pojavi med njim in mu da cel "žakel" denarja. V zameno pa naj mu da tisto za, kar ne ve, da ima že doma. Siromak si je mislil, saj vem doma za vsak žebelj in tako podpisal kožo s svojo krvjo in sklenil pakt s hudičem. Hudič pa mu reče, da se vidita čez dvanajst let. Ko pa pride zdaj poln denarja domov, pa izve veselo novico od svoje žene, da bosta kmalu dobila otroka. Tako je prodal še nerojenega sina vragu. Ta sin na koncu najde pekel s pomočjo Jezusove kroglice, ki mimogrede lahko cel pekel podre, ker ko jo je zakotalil iz pekla prileti več kot 100 vragov. Sin se tako sam odreši pakta s hudičem. Na koncu pa postane celo duhovnik, ki samega hüdodelnika "spovej" ter ga odreši peklenskega ognja. Tako smo se naučili, da ni dobro sklepati pakta s hudičem, saj ta vedno pride po svoje plačilo. Na koncu pa je dodal, da se v Porabju greh "nekaštiga"(kaznuje), ampak se odpusti. 

Glasbeno pa sta večer obogatila še Patricija Kisilak in Marjan Farič.

Več fotografij v spodnji galeriji...