Vzajemna bi skoraj 20 milijonov evrov razdelila med zavarovance

Po ocenah Vzajemne zdravstvene zavarovalnice bo do konca letošnjega leta ostalo manj kot 20 milijonov evrov premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta sredstva želi Vzajemna po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje, torej neprofitno in na temelju solidarnosti ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu.

Predstavniki Vzajemne so se v torek udeležili sestanka na ministrstvu za finance glede 21. člena sprejete novele zakona, ki v naslednjem letu predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. V Vzajemni so prepričani, da bi to pomenilo neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je povedal: »Naš cilj je na temelju naše ponudbe dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj vzpostaviti Vzajemno 2.0, ki bo še naprej delovala kot družba za vzajemno zavarovanje, to pomeni neprofitno in solidarno. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo zaščitili interese naših zavarovancev in članov.«

Ob tem je poudaril, da Vzajemna zaradi vladne Uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado in podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe na Ustavno sodišče.

Predstavniki ministrstva so, po navedbah Vzajemne, na sestanku razkrili, da nameravajo v okviru načrtovanega zakona o preoblikovanju Vzajemne Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nameniti ustanovni kapital Vzajemne, ki naj bi bil zavodov. Tako rešitev v Vzajemni zavračajo, saj je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj.

To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Zato menijo, da do kapitala Vzajemne ZZZS ni upravičen. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne, pojasnjujejo v Vzajemni.

V Vzajemni verjamejo, da bo družba s svojim portfeljem dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj, ki so ga razvijali in krepili v zadnjih desetih letih, ohranila svojo pozicijo na trgu. Vzajemna je namreč tudi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja največja zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji, so še zapisali v Vzajemni. 

Foto: Pixabay, arhiv Pomurec